Voinata I Partizanite

Ogan goreshe preku cela Grcia. Sekoi den borbi stavae ot voinata sho imashe voinici i nemae vervania na ni. Gi zevae, gi nosea vo Makroniso. Priatelo moi sho odeme zaedno do Solun koga si otidu za vo Lerin nego vidu oshchednash. Starite oficeri sati gi zea i gi zatvoria vo Makroniso. Zatvoria i nogu pogolemi oficeri sho bea generali, Sarafi i drugi sho ne mu gi pamta iminiata.

Partizanite bea nogu osileni. Edna vecher pochnae so topovite otkai Bogarckata granica da ni frle natre vo Drama. Doide vo Drama nogu druga voina ot drugi mesta, i se godea da odat da gi udrat partizanite.

Nat seloto Papades deka bea dvete loha ot nashto tagma se pogodime da odime i nie zaedno so ni. A edna golema sila partizani prefrlia preku rekata Nesta. Se kachia vo planinata Chatalga i doidoa nat grado Kavala. So ni imae i dva topovi ot pomalite i se godea da ga udrat Kavala. A drugite sho bea pokrai granica frlae so topovo Drama za da ga lazhe voinata da si veli oti sake da udre vo Drama. Ama tia go pravea toa da doidi sata voina ot Kavala vo Drama i drugite da vlezat vo Kavala.

Togash velea ako mozhe da zeme eden grat i da go zadrzhe za malu vreme i da formire nin parlament i drugite drzhavi ke gi pripoznavae i ke mozhea da mu pomozhat so oruzhie i so drugi raboti.

Koga pominae preku reka nekoisi gi vishol imae so ni nogu pravda sho gimae tovareno topovite, giuliniata i nogu druga amunicia. Otide, javi na voinata sho beshe vo Paranesti. I tia odma javia vo Drama i sata voina se vrati naza i otidome preku stario grat Kavala za da gi prechekame.

Koga razbrae partizanite oti gredi voina, odma gi rastovaria sati tovari so topovite i so sato drugo oruzhie i gi skria vo planinata. I se zgzia pak naza.

Nie sedime poveke ot eden nedela vo taja planina i nemozheme da naidime nishcho. Tia dena se predade eden partizan i toi go donesoa tamo kai nas i kaza deka se topovite i celo drugoto oruzhie. Gi zeme topovite i otidome vo Kavala da marshuvame.

Koga vlegvame vo grado nogu chupi ot pendjerite vikae po nas "Fashiste! Prodadeni kuchinia! Prodadeni za edna konserva vo Kavala!" Togash imashe nogu komuniste. Kavala ima dosta fabriki sho pravea cigari i sati argatite bea organizirani vo Komuniskata Partia. I Marko Vafiadi i toi beshe ot Kavala preselen vo Solun.

Sedime vo Kavala malu vreme i otamo nashto tagma go pushchia da odi vo Nevrokop. Otidome vo Nevrokop. Edno loho otide vo edno selo koito se vika Lefkoja. Drugoto loho otide nat Lefkoja vo seloto Pagoneri. I edno loho otide vo seloto Gorno Brodi, ne nogu daleku ot seloto Banica deka se otepa Goce Delchef. Brodi po Grcki go velat Ano Vrondu. Drugoto loho ostana vo Nevrokop. I Nevrokop na Makedonckio ezik se kazhva Zhirnovo.

Jaska taja zima ostana vo Nevrokop. Tamo nemashe nogu partizani koshcho kaza ponapre. Zahariadi gi bereshe vo Gramos i vo Vicho.

Zeve pisma ot zhenata i mi pisheshe oti partizanite zevale i zheni. Gi zevae da mu kopat andaci za da se kriat koga ke se bie. So voinata pravea golemi dupki za da se kriat koga ke grede avionite da frle bumbi. Sechea golemi drva, gi klavae nat dupkite. Klavae eden ret drva, druk ret kamenie, pak drva i pak kamenie, nekoi osom redoi drva nat dupkata i osom kamenie. I da padinashe bumba nat dupkata nemozheshe da predupi.

Nogu zheni gi zevae da zhniat po nivieto oti sati sela bea begani, poveketo i si gimae ostaveno nivieto ne zhnati. Moita zhena ne ga imae zeno oti dvete deca mi bee mali, chupeto i deteto. Mu vele na zhenata da slezi vo grado ama maika ne ga ostavashe.

Togash se vratila edna nasha sho ga imae zeno partizanite. Mazhot mu na nega i maika mi bea ftori brachedi. I taja mu reche na maika mi "Pushchi ga nevestata da slezi vo grado oti za kuso vreme ke soberat i drugi zheni." I togash maika mu dade pravo da go zemi chupeto da slezi dolu vo grado, i setne da mu go pushchi i deteto.

Ama beshe nogu losho akoto sakash da pobegnish ot seloto. Imashe partizani sho shetae po sati sela i akoto te vidvae oti odish za vo grado odma te fatvae i mozhi da te ubivae.

Toa stana so moita zhena. Imashe odeno voina nat seloto nashe a nogu nashi selani si rabotae po nivieto. Vuiko mi Risto, na maika mi brat, rabotashe na edna niva vo Derveno sho go velime edno mesto. Pomina po tamo voina, go fatia vuiko mi i go biea tamo na nivata za da mu kazhi neshcho za partizanite. Go zea so ni i go zanesoa vo Lerin i go zatvoria vo apsanata. Nemashe nikakva plachka so nego.

Drukio den kerka mu na vuiko doide vu nas i mu veli na zhenata moja ako saka da ode zaedno vo Lerin da mu zanese nekoa fanela na vuiko mi da ne bidi bes fanela i mu dostudi. Zhenata mi mu veli "Ke doida i da vida da ne ima doideno nekoa kniga ot Risto." Oti togash ne odeshe postadjia vo seloto. Knigite gi zevashe kodjobashiata i sedeshe vo Lerin.

Kinisae da ode utre denta za vo Lerin. I koga stignae blizu do sinoro Krapeshki izleze pred ni eden nash Neretec sho beshe partizan. Imeto mu e Tanas Vasilof. Bee i komshii so bracheda mi Fania i priateli so brachet mi Kosta, sin na vuiko Risto. Brachet mi Kosta i toi beshe partizan ama na drugo mesto.

Gi zastana na pato i gi opitva deka ke ode. I bracheda mi Fania mu raspravi sho stana so vuiko Risto i mu veli "Odime da mu zanesime nekoa plachka na tatko oti go zea samo so koshulata." I toi mu veli "Vie lazhite. Odite vo Lerin da mu kazhite na fashisteto sho stava vo seloto. I sega ke ve zanesa vo Lagen i tamo ke vi kazhe sho gi pravite ovia raboti i ke vi go seche tilo."

Bracheda mi Fania go moleshe da gi ostavi. Toi gi ze i gi zanese vo Lagen. Tamo imashe eden batalion partizani. Gi zanese na glavnio partizancki shtap i oficero sho mu beshe na partizanite gi opita zasho sake da ode vo Lerin. I mu raspravia sho stana so vuiko Risto.

I gi opita deka vi se mazhite? Tia mu rekoa oti se voinici. Gi opita koa godina otidoe voinici. Mu kazae koa godina otidome voinici. Mazhot mu na bracheda mi Fania beshe oden voinik sedom meseci pret da oda jaska za voinik. I alai togash nemashe partizansfo koga ne zea za voinici. Gi uprosti i mu veli "Odete si po doma."

Toa vreme beshe nogu losho. Za nishcho mozheshe da si ga izgubish zhivota. Beshe losho ot jobete strani. I ednite tepae i drugite. Togash nemozheshe da pregorish i da si go kazhish pravoto. Vo partizanite za mala rabota ako pregorvashe neshcho odma te ubivae. I da puleshe krivini trebashe da mchish. Nogu deca pulea krivini sho stavae vo partizansfoto. Oficerite da ime jadenie i pienie i drugite da gladve. I nekoi sho nemozheshe da puli takvi krivini pregorvashe neshcho i odma go ubivae.

I taka nogu deca begae ot partizanite. Se predavae na voinata. Pochnae partizanite da berat chupi za partizanki. Zedoa nogu i ot nashto selo. Seloto ostana samo so starite i malite deca.

Chetiriesta i osma godina zapovedia partizanite sati malite chupi i deca da gi pushchat maiki mu i da odat da se preselat vo sosialiskite drzhavi. Oti tuka ke stani nogu losho. I za da se spasat malite treba da gi prefrlime po drugite drzhavi. Nogu maiki si gi pushchia decata. Selata ostanae prazni.

Za planinckite sela stana nogu losho. Mazhite gi zea ponapre, setne zhenite i chupite, i naisetne mu gi zea i decata.

Maika mu mu veleshe na zhenata mi da gi pushchi i moite deca so drugite. I zhenata mi mu veli "Jaska ne si gi dela decata ot mene. Deka ke umra jaska i tia so mene. Mazhot mi je vo voinata, i jaska da gi pushcha po partizanite koshcho pishat nogu novinari!"

Dvaese i osom iliadi deca otidoa po drugite sosialiski drzhavi. Edni otidoa vo Jugoslavia, edni vo Bogaria, vo Rusia, Rumania, Ungaria, Polonia i Chehoslovakia. I golem del od tia deca bea ot Lerincko, Kosturcko, Vodencko i ot Ipiro.

Togash vo nashto selo ne se zhiveshe koshcho mi raspravashe zhenata koga si doidu da gi vida poftorno. Koga izbega zhenata zaedno so chupeto i otide vo Nevoleni mi kazhvashe ne ti se izlegvashe, veli, nadvor ot kukiata. Sato selo pusto. Nemozheshe da vidish dete nadvor da zaigra.

Kanbanite ot crkvite sekoi den biea na umreno. Edni dena biea tri eli chetiri pati spretu za koku nashi selani gredeshe aber oti se ubia vo partizansfoto eli vo voinata eli ot topovite i ot olmite sho mavae.

Vo seloto ot sekoa edna kukia se slushae plachenie ot maikite i ot zhenite sho si gi zgubia ninite sinovi i ninite mazhi.

Mu gi zea i decata. Nogu ot decata begalci ne si gi vidoa oshchednash ninite tatkoi. Neret, sho beshe toku veselno selo, i sega pochna da se oblekva vo crna nosia.

Zhenata barashe stresfo kak da mozhi da pobegni otoi pekol sho go puleshe. Reshia so edna druga zhena da pobegnat. Taja beshe Ristuica Avramoa. So Risto beme pobratime i so nea beme ftori brachedi. Togash se go dele partizanite da doide vo Neret i sho ima pomladi zheni i chupi da gi zemat partizanki. Zhenata go ze chupeto i otide kai Ristuica Avramoa i reshia taja vecher da se skrie nekadesi da ne bide doma. Gi beshe stra da ne doidat taja vecher partizanite.

Otidoa, se skrie pot na Kote Avramof kukiata vo rekata. Tamo pokrai rekata imashe nogu fidani. Imashe golemi orei i rekata imashe napraveno edna golema izripina pot oreite. I tamo otidoa taja vecher i na ranoto za da bege za vo Lerin. I mi veli zhenata "Se plasheme da ne stechi rekata i da ne kreni. Ne zaspame taja vecher."

I ranoto kinisae da bege za Lerin. Po pato veli "Nikak ne pregorime. Chupeto si go drzhe za raka. Imame," veli "ksmet. Ne stretname nishcho po pato vo zorata." Veli "Stigname blizu kai Marena. Koku sho go pominame mestoto sho se vika Marena i pula," veli "pred nas tel vrzan ot ednata strana na drugata na pato. I koga go vidu telo," veli zhenata "go trgna naza chupeto i tamo nat pato imashe voina. Imae kladeno bumba na pato vrzana so telo, i ako pomini nekoi partizan po tamo noshiata da go trgni telo i da ispuka bumbata. I pulime togash," mi veli zhenata "voinici da ni vike "Zastanite! Oti imame bumbi na nogu mesta."

Zastanae tamo. Gi fatia bumbite voinicite i gi pushchia da odat slobodni. Zhenata moja zastana vo Nevoleni. Tamo imashe nogu nashi Neretci i ot seloto nino Lagen i nogu ot Bel Kamen. Zastana tamo ama beshe nogu machno pari, nemae drva za zimata. Trgae golema maka.

Mi pisa na mene oti izbega ot seloto i se namerva vo Nevoleni. Jaska togash se namerve vo Nevrokop. Nie sho beme na olmite ne pushvae so olmoto po drugite loha. Beme na sekoe olmo po chetiri dushi. Vo nashto tagma batalion, sho se veli po nashe, imame pet olmi.

Ot Nevrokop ne pushchia da odime vo Gorno Brodi na Hadji Dimof seloto. Tamo sedime dosta vreme. Slushame novini za borbite sho stavae vo Gramos i na Vicho. Blizu do nashto selo chetiriesta i osma godina beshe nogu losho. Voinata imashe zeno golema aksia protif partizanite nekako poprvata godina sho begae ot voinata i odea so partizanite. Dimokrateto oficeri i voinici bea sati zatvoreni vo Makroniso i nogu bea ubieni ot fashisteto.

Amerika donese nogu oruzhie za voinata. Avionite frlae so stotini bumbi. Gramos partizanite go drzhea. Imae napraveno golemi dupki so drva i kamenie. Askero nemozheshe po nikako da se kachi gore na rido. Tamo se ubia so hiliadi voinici.

Greshkata na Zahariadi beshe nogu golema oti poprvnata godina ne dade zapovet da stani mashovno vostanie. Znaeshe voinata sho ke pomozhvashe toku chekashe da doidat Amerikancite. Gi sobra sati partizani na edno mesto i da se bie so Amerika so skrshenite pushki. Koga gimae pushkite vo raci i ga imae zeno cela Grcia i mu ga ostavia na Anglichanite, mu gi dadoe pushkite. Si go ubia i naidoborio partizancki lider, Ari Veluhioti. I sega so chupi i so zheni saka da ga pobedi Amerika.

Nekadesi ako ostapuvae partizanite go frlashe cel kabaet na oficero sho ga vodeshe borbata. Go zevae i go ubivae. Taka go ubia kapidano Januli, eden ot naistarite borci. Formirae vo Gramos drzhavna uprava. Naznachia nekoku ministeri. Marko Vafiadi beshe general na voinata i trebashe da zemat nekoi grat za da gi pripoznae drugite drzhavi.

Proleta imae udreno vo Lerin ama ne nogu silno. Se zgotvia da go udrat grado Konica vo Ipiro ama ne uspeae tamo. Zaginae nogu partizani. Se ubia. Nogu nashi Neretci zaginae.

I nogu voinici koshcho nashte Makedonci ginea za borbata ot druga strana. Na nogu mu vikae Bogari i ne gi ostavae da si govorat na maikinio ezik. I taka nogu bea ogorcheni so toa sho stavashe i pochnae nogu ot nashte da bege i da se predave na voinata.

Prechitaf eden buk pisan ot Vangel Ajanofski ot Voden. Imeto na buko mu e Egeicki Buri. Pishi na edno mesto oti nekoi nash Makedonec partizan se snemozhil i oficero sho beshe na toa loho go izvashol pishcholo i go otepa. A toa ne stavalo so Grcite. Ako nekoi Grk se razbolval go nosele vo nekoe selo duri da uzdravi eli go pushvae na nekoa bolnica vo Albania.

Voa go kazhva pak Makedonec sho beshe vo istoto loho. Oti Makedoncite gi pulea so losho oko. A Grcite i da velea nekoi laf bea uprosteni.

Isto stavashe i ot drugata strana za Makedonckio narot. I nie sho beme voinici imashe nogu sho ni velea vie ste Bogari iaku so hiliadi godini zhivea vo taja zemia nashite dedoi i prededoi.

Doidoa Turcki pleminia ot Azia i tia stanae Makedonci, a nie rodeni vo Makedonia ni vikae Bogari.

Imashe golema diskriminacia ot jobete strani.

Ne bea toku vinovni fashisteto koku sho bea vinovni komunisteto oti tia velea koga ke ga dobieme borbata ke si go zemite pravoto ku nacia i ot druga strana na istite borci sho se borea zaedno so ni mu vikae Bogarashi.

Mi raspravashe za ovoa eden moi pobratim Pavle Bakrnchef. Toi beshe partizan i vo lohoto sho beshe imashe nogu Neretci i Lagenci, i govorele pomegu ni po Makedoncki. I oficero sho mu beshe gi zaprel da ne govore Makedoncki. I nogu mu ostana teshko za toa neshcho. I nogu rekoa "Za toi ezik se borime nie Makedoncite i sega i tua ke ni go zaprite koshcho ni go zapre diktaktoro Metaksa."

Ka mu rekle taka na oficero gi javil na pogolemite i doshol nekoi nash Makedonec sho bil tamo so pogolemite oficeri. Bil ot seloto Banica, Lerincko. I mu rekol "Treba da govorite po Grcki za da razberva vashio oficer sho govorite." I togash nogu ot nashte sho bile na toa loho pochnale eden po eden da gi frle puskite i da se predave na voinata.

Poveke mu ostanalo teshko na sati nashi. Mi rasprava Pavle se udrile nekadesi so voinata, i tamo se ranil eden ot nashto selo, Petre Tanasof. Ne bil nogu losho ranet, i lohagoto mu rekol na drugite pomali oficeri da go ubiat. I togash veli Pavle "Privikame sati ka ke go ubiete koga choeko ne e losho ranet?" I taka mu ga kurtulime zhivota na Petre Tanasof.

I ot togai pochnae nashte da se predave. Vidoa oti i tamo nemashe pravina za nashio narot.

I nie sho beme voinici puleme nogu krivini ama nemozheme da pregorime oti znaeme sho ne cheka. I taka puleme i si mcheme.

Vangel Ajanofski ot Voden pishuva vo buko Egeicki Buri za edensi ot Vodencko. Bil togash brgo zhenet. Go fatila policiata. Nekoi mu imal kazano oti bil vo nekoasi organizacia. Go zele da go bie za da javi nekoi drugi ot organizaciata. Toi mu rekol "Jaska ne znam nishcho." I togash mu ga donesle zhenata mu pri nego deka go biele, ga slekle gola i pochnale da ga viave pred nego. Ne uma tochno koku korofilaci pominae nat nega. Takvi diskriminaci stavae protif nashio narot.

Zhenata mi pisa togash koga sleze vo Nevoleni oti ga otepae zhenata mu na brachet mi Kosta Strezof. Koga me ze e mene za voinik togash Kosta beshe armasan i po nekoi mesec napravie sfadba. So Kosta sne prvi brachedi. Tatko mu i maika brat i sestra.

Koga gi zea sati deca ot nashto selo za partizani go zea i Kosta, togash brgo mladozhenet. Zhenata na Kosta beshe nogu ubava. Beshe kerka na File Minchef. Se vikashe Dosta Minchea. So drugi zheni ot ninata mala otidoa da berat drva blizu kai Delka, ima edno mesto sho go vikame Delka. Otidoa sati zheni zaedno i pochnale da berat drva.

Togash po tamo pominala voiska, doshla otkai Nevoleni preku Lopushec. Koga stignae voinicite blizu do zhenite eden voinik otide da ga fati zhenata na brachet mi Kosta. Pochnal da ga grabi i da ga bacva. Taja ne mu stoela i togash ga plusna so pishcholo, i na otepana ga vianal da mu pomine lunkite. Togash zhenata na Kosta bila trudna.

Ot nekoku meseci toi istio voinik imal ubieno i druga zhena vo seloto Kotori.

Slegla voinata vo Neret i kinisale da shete krseloto. Dali beshe istio voinik sho ga otepa zhenata na Kosta nemozha da kazha tochno. Otishol nekoi pak ot voinata vo edna kukia i tamo ga naide edna chupa. I otishol da ga fati. I taja togash pochna da vika i ot nogu sho se uplashi si go izgubi pameto. Beshe armasana i armasniko go imae zeno i nego partizanite. I koga odel da ga fati pochnala da vika i da go bara armasniko.

Takvi loshi raboti stavae vo tia godini koito ne se dokazhuvat.

Ne znam dali beshe istio den sho go otepae chupeto na Tanas Velof. Nekoi voinik frlil so pushkata otkai malata sho ga velime Tumbata ukai Veloata kukia. Chupeto odelo pri furnata. Toi den imale meseno lep. I go otepa doma vo dvoro.

Ot drugata strana i partizanite tepae bes da ima nekoi napraveno neshcho losho. Nauku oti go otepale Gile Ristuichin. Toi beshe partizan i bile so cela cheta nat nashto selo vo planinata sho ga vikame Ornicata. Bile kacheni na plochite i otamo se pule nekoku kuki ot seloto.

Se puleshe i kukiata na Gile. Ga pulel zhenata mu sho rabotala vo dvoro. Togash bilo vrshenieto i Gile mu rekol na oficero sho mu beshe da go pushchi za nekoku dena da odi da mu pomozhi na zhenata. I toi ne go ostaval. I Gile mu rekol "Jaska sluzhe i voinik i koga da imame nekoa vazhna rabota mu pobarvame da ne pushche i ne pushvae. I sega sluzha vo Dimokracka Voina i ne me ostavate."

I togash ka mu rekol Gile taka zapovedil da go fate i mu gi vrzale racite. Go zanesle pot Vicho. Tamo ima edna golema ramnina. Letoto gredea Vlasite ot Thesalia so ofcite da gi pase. Ima napravena edna chezhma so kopanka da pie ofcite voda. I nekoku metra pot chezhmata Gile go otepae.

Tamo imashe deca sho bea partizani ot seloto Kotori. I mu kazae na zhenata mu deka e zakopan i po tri godini otide zhenata mu so Laze Trpchef. Go otkopae i koskite mu gi donesoa vo seloto.

Partizanite otepae i drugi dva mina ot nashto selo. Ga otepe Ordana Dinea i Giorgi Eftof. Ordana beshe kerka na Vane Dinef i zhena na Risto Dimof, sin na Stefo Dimof ot Gornata Mala. Rekoa oti Ordana i Giorgi imale bezichni telefoni mu gimala dadeno voinata za da mu kazhvat na voinata sho stava vo seloto, dali ima partizani i koku ima. Na Ordana mazhot mu togash beshe voinik.

Giorgi Eftof beshe sin na Tanas Eftof. Koga beshe malo dete Giorgi imashe padnato i mu simashe skrsheno grbo i ostana grblavo. Beme rodeni vo istata godina alai beshe sakato ne go zea za voinik a pa nitu partizanite ne go zea. Beshe vo seloto i zhiveshe so dedo mu Mitre Eftof. Tatko mu i maika mu bea vo Afstralia.

Koshcho kazae nogu ot partizanite mu gi nashle bezichnite telefoni, na Grckio ezik gi veleme asirmati.

Togash nauku oti eden moi priatel, Tanas Spirof, go otepae vo Kozheni. So Tanas beme vrsnici. Koga ne zea za voinici chetiriesta i shesta godina i ne zastanae samo chetiri deca ot seloto nashe, i drugite sati gi vrnae naza, togash go imae vrnato i Tanas. Koga ne zanesoe vo Aleksandrupoli posle eden mesec Tanas imashe doideno tamo i sakashe da doidi da sluzhi za voinik, ama ne go zea. Poftorno go pushchia da si odi doma. Izvadome edno kadro so nego, so Mitre Ognenof i so brachet mi Tanas Katin. I drukio den se vrati naza vo seloto.

Ne go zevae za voinik oti sestra mu na Tanas go imashe zeno za mash Petre Markof sho go imae otepano Neretckite policmani vo Lopushec. Sestra mu na Tanas, Fania, ponapre beshe mazhena vo Bivolcheite za Giorgi Bivolchef. Se ostavia so Giorgi i go ze Petre Markof. I Petre si ga imashe ostaveno zhenata Fania Vlaova i ga ze Fania Spiroa, sestra mu na Tanas. A Giorgi Bivolchef ga ze zhenata na Petre, Fania Vlaoa. Si gi menae zhenite. I alai Petre imashe izbegano ot voinata i nemae vervania i na Tanas i zatoa ne go zevae voinik.

Koga partizanite gi sobrae sati mazhi ot Neret go zea i Tanas za partizan. Na nekoesi mesto vo Gramos se udrile so voinata i Tanas togash se fatil, go donesoa vo Kozheni i go zatvoria. Po malu vreme go sudia i voinickio sut go otsudi za tepanie. Maika mu na Tanas pobara ot Neretckata selcka uprava da mu dade edna kniga potpisana ot kodjobashiata oti partizanite go imae zeno Tanas so sila.

Kodjobashiata ne mu davashe takva kniga, mu barashe pari za da mu ga dadi taja kniga. I taja mu veli "Koku sakate pari ke vi dada. Samo Tanas da kurtuli."

Na Tanas tatko mu togash beshe vo Amerika. Mu pushchi kniga maika mu do mazhot mu i mu raspravi sho stava so Tanas oti je otsuden na smrt i bare pari za da go kurtule. Togash tatko mu odma pushchi pari. Duri da stignat parite doide deno sho beshe naznachen ot sudo koga da go tepe. I go zea na mestoto deka gi tepae tia sho bea otsudeni na smrt.

Toi den imalo i nogu drugi sho bea za tepanie. Vo Kozheni sekoi den imashe lugie za tepanie. Toi grat beshe poblizen do Gramos i sho partizani fatvashe voinata gi nosea tamo, gi sudea, i koi go otsudvae za tepanie tamo gi tepae. Kozhenckio sut beshe nailosh. Nainogu sho se otsudia na smrt tamo se otsudia.

Po Kozheni beshe Gianica, Enige se veli toi grat po Makedoncki. Koi bea ot Vodenckio krai tamo gi sudea i tamo gi tepae. Tamo ga otepae Mirka Gineva. Beshe uchitelka na Grcki ama zhaleshe za Makedonckio narotot sho beshe potisnat ot Grckoto ropsfo. Imashe odeno partizanka za da se bori za pravata na nashio narot i se fati ot voinata. Ga sudia na smrt i tamo ga ubia.

Stavae i nogu drugi sudoi po drugite gradishcha. I koshcho pisae nogu pisateli posle zavrshuvanieto na Gragianckata Voina bea otsudeni na smrt ot voinichkite sudoi i ot naznachenite sudii na caro Pavle sho bea so Germanci. Dvaese iliadi dushi bea otsudeni na smrt i koga gi sudea nogu imae ot sudeno chetiri pati za tepanie.

Gi sudea taka za da nemozhat nikak da kurtulat oti na pati na nogu sho bea za tepanie gi slegvae da lezhat aps do zhivot.

A tia sho bee chetiri pati na smrt ednoto mu go prosvae ama drugite tri oshche sedea i taka nemashe kurtulvanie.

Da gi slushashe carckite oficeri koga sudea vikae natre vo sudo dva pati eli tri pati i chetiri pati na smrt ot imeto na caro. Po Grcki se veli En Onomrti Tu Nomu Ketu Vasileos Pavlu Tetrakis Is Thanato.

Koga gi nosea za tepanie predi da gi otepat gi ostavae za nekoku minuti sho sake da kazhe. Edni karae za caro i za caricata. Drugi se napivae cigara za posleden pat.

Nashio selanin Tanas Spirof pobaral da zapee edna pesna. Imashe dobor glas i nogu peeshe. Go ostavia da zapee i ga zapea pesnata Makedonio Maiko Mila Zemia Porobena. Koga zavrshi so pesnata i odma go otepae.

Sati gi zasipvae vo eden grop. Tamo imashe nashi voinici sho gi nosea da pulat koga ke gi tepat, i tia kazae sho stana so Tanas. Po nekoi den ot koa go ubia Tanas parite stignae vo Lerin, ama Tanas ne beshe zhif.

Togash takvi shpioni imae kladeno za kodjobashi po sati sela da mu barat pari na familite za da mu go kurtulat choeko sho e otsuden na smrt. Ako ne mu davashe pari go ostavae da go ubiat bes da ima ftesano. Za nishcho taka zagina Tanas Spirof oti maika mu nemashe togash da mu gi dadi parite. Nogu ot nashite selani sho se fatvae ot voinata ninite famili si gi prodavae voloite za da mu ga spasat zhivota na ninite deca i na ninite mazhi.

Chetiriese i osmata godina stavae naigolemite borbi pomegu voinata i pomegu partizanite. Poprvnata godina poveke aksia zevashe policiata a sega voinata go ze celio tovar da se bori protif partizanite. Amerika go pushchi generalo Van Flit da ga vodi borbata vo Grcia zaedno so Grckio general Papago. So iliadi giulinia se frlae po ridishchata deka imashe partizani. Avionite sekoi den frlae bumbi. Zemiata goreshe po sekade.

Greshkata na Zahariadi ga platvae so krf partizanite. Gi sobra sati na edno mesto. Toa go sakae Amerikancite i Grckite fashiste za da mozhat po na kolai da gi sotrichat so avionite i so topovive. Partizanite nemae nitu eden avion. Se borea samo so pushkata i nekoku mali topovi.

Vo Konica izgubia premnogu partizani oti odea da vlezat vo grado. Zagubia i nogu voinici a poveke partizani.

Togash doide i druga teshkotia za partizanite. Marshal Tito ga zatvori granicata Jugoslovencka. Nemozhea da vlegvat slobodno partizanite vo Jugoslavia. Ponapre ako vidvae nekoa golema potera ot voinata vlegvae vo Jugoslovenckoto mesto da se pasat. Taja godina Tito se raskara so Ruskio pretsedatel Josif Stalin. I Zahariadi go potkrepvashe Stalin i zatoa Tito se naluti i ga zatvori granicata.

I togash Grckata voina pochna da gi goni partizanite. Nemae deka da pobegne. Gi fatvae i gi ubivae. Ponapre vlegvae vo Bogaria i preku Jugoslavia i Albania. Gredea vo Gramos. Togash caro Grcki i Amerikanckata vlada ostanae nogu dovolni so Titovata politika oti znae za kuso vreme ke go unishtat.

Grckoto partizansfo so stotini voinichki batalioni se sobrae da odat da udrat na Gramos i na Vicho. Stanae golemi krvavi borbi. So hiliadi voinici se ubia na toa mesto. Grado Kostur se naplna so grobovi, i drugite gradovi sho bea po blizu do Gramos: Konica, Grevena, Kozheni i Janena.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret