Poike Voini Prikazni

Nashio selanin Tanas Kizof partizanite go imae pushcheno da udri vo Grevena. Tanas imashe odeno nekoku vreme na skolie da se uchi za officer. Partizanite imae oficercka skola i tamo gi pushvae po sposovnite ot partizanite da se uchat za oficeri. Tanas za kuso vreme stana lohagos vo partizanite. I so ninoto loho otide da udri vo Grevena. Vlegoa vo grado i nablizae blizu deka beshe policiata. Okolu zgradata deka bea sobrani policmanite imae nekoku redoi tel. Sato mesto beshe zagradeno na teloite. Imashe bumbi navrzani. I Tanas pochnal da go sechi telo za da vlezi natre. I togash ispukale nekoku bumbi i Tanas se otepa na toa mesto deka go secheshe telo. Se ubia i nogu drugi partizani sho bea so nego.

Tanas beshe prfio partizan sho izleze ot nashto selo da se bori protif Germancite. Beshe began vo Jugoslavia. Koga doidoa vo Neret edno loho voinici i sakae da gi fatat vo livadishche zaedno so Todor ot Kotori prefrlia vo Jugoslavia. I koga pochna Gragianckata Voina vo Grcia doide poftorno da se bori protif fashiskio rezhim.

Nie sho beme voinici vo istochna Makedonia nemame takvi teshkotii. Nogu mali grupi imae ostanato ot partizanite po tia mesta. Chitame po vesnicite sho stava vo Gramos i na Vicho. Jaska bere gaile za moita familia. Deteto beshe vo seloto. Zhenata so chupeto vo Nevoleni.

Brat mi Vasil beshe i toi began vo Nevoleni. Mu pritekna da se vrati naza vo seloto i po malu vreme go fatia partizanite i go zea so ni. Sobrae i nogu drugi mladi deca i chupinia. Nauko sho go zea partizan i mu rasprave na voinicite sho bea so mene, i mu vela "Pulite ka ne donese redo da se bieme brat so brat, brachedi so brachedi, priateli so priateli."

Ime dva prvi brachedi vo partizanite. Brachet mi Kosta Strezof sho mu ga otepae zhenata, i brachet mi Mitre Stamenof sho beshe began vo Jugoslavia. Go imae pushcheno poftorno vo Grcia da se bori protif fashiskio rezhim.

I togash eden ot voinicite togash brgo beshe doiden vo nashio batalion. Ponapre sluzheshe vo druk batalion ama se ranil nekadesi deka se biea so partizanite. I koga uzdrae go pushchia vo nashio batalion. I mi raspravashe sho stana so dva brakia. Edenio brat bil partizan a drukio bil oficer vo voinata.

I stavalo nekoa borba so partizanite vo Halkidiki, vo planinata Kerdilia. I voinata udrila na edno ritche sho go drzhea partizanite. I oficer beshe edenio brat sho beshe vo voinata. Se biea dosta vreme na toa mesto i voinata uspea da go zemi ritcheto. Se ubia dosta voinici i nogu partizani. Koga se kachia voinicite gore i oficero i pulel ubienite partizani i go naide tamo brat mu otepan. Koga go vide brat mu go zgrabil i pochna da plachi. Go izvashol pishcholo i samio se ubil tamo blizu do brat mu.

Tia dena koga ni raspravashe voiniko za dvata brakia stana edno drugo chudo so drugi dva brakia. Imame vo nashio batalion eden voinik ot okoliata na Evro blizu do grado Aleksandrupoli. Voiniko beshe vozach na armobilite. Imashe edni mali armobili sho gi velea skaut. Bea samo ot zhelezo, i trkalata mu bea sati ot lastik i da gi udri kurshum nemae gaile oti nemae veter. Vo natre vo tia armobili vlegvae samo tri voinici. Toi sho go vozi i dva drugi bea na mashingano.

Nekoi destina partizani begae ot planinata Bozdak, sho ga vele, karshi ot Nevrokop. I sakae da pominat preku Nevrokopckoto malo pole da stignat na Bogarckata granica. Ama gi osuna i gi vidoa edni pushkari otia sela. I javia na nashio batalion sho beshe vo Nevrokop i zapovedia da ode nekoku voinici. I edno ot armobilite sho gi velea skaut otidoa i za kuso vreme gi nablizae partizanite i pochnae voinicite da pluske na vetro i da mu vike na partizanite da se predadat.

I tia ka vidoa oti nemozhe da se spase gi krenae racite i se predadoa. I toi sho go vozeshe armobilo si ga fati sestra mu. Koga se vidoa se bacia. Gi donesoa vo Nevrokop i voiniko mu veli na oficero sho beshe na bataliono "Ovaja chupata mi e sestra." I togash mu dadoa nekoku dena odmor da odi da si ga zanesi sestra mu doma.

Vo seloto nogu takvi sluchki stavae tia godini. Grcia beshe za zhalanie. Brakiata se tepae eden so druk. Chuzhite propagandi se imae rashireno vo Grcia. Eden so druk ne znaea zasho i za koi se lef, toku krf vo Grcia imashe. I razbravi lugie ot jobete strani ama nemozhea da pravat nishcho.

Uma eden voinichki oficer beshe lohagos na edno loho i nie so olmoto beme odeni so ninoto loho. Stavashe edna bitka pomegu partizanite i voinata na eden rit megu Drama i megu Paranesti. Rido go velea Iliada i Dvaese i Sedom. Edno loho ot nashio batalion imashe odeno da gi istera partizanite otoa mesto.

Predi nekoa nedela imashe stanato druga bitka i se imae otepano nekoi destina partizani. Poveketo bea ubieni ot avionite sho frlae na ni so mashinganite i ne bea zakopani. Rido beshe gol i nemozhea da se kriat.

Poftorno se javia drugi partizani na istoto mesto. I togash otide edno nashe loho ot nashio batalion da gi bie. Pa nie ot karshi beme na druk rit i puleme sho stava. Aroplanite frlae so mitrolozite, topovite mavae, goreshe mestoto.

I voi oficero sho beme nie so nego sednat na eden kamen puli ot karshi sho stava i pochna da si ga vrti glavata i da veli "Aide, siromashka Grcia. Nasho deredje te donesoa interesite na chuzhite kapitaliste."

Sat toi den stavashe borbata na toi rit. Noshiata partizanite prefrlia preku rekata Nesta. Tamo imashe golemi planinie i se skria vo planinata. Drukio den se kachime i nie na toi rit da vime sho stana. Naidome dosta partizani tepani. Se otepa i eden oficer ot nashio batalion. Koga gi naidome tepanite partizani tia sho bea tepani pred edna nedela vlcite i chakalite imae pochnata da mu gi jade mrshite.

Imashe nogu sho imae prsteni na racite zlatni. Edni ot voinicite sho bea kriminalci i ne zhalae za drukio, odea, mu gi sechea prstitite za da mu gizvadat prstenite oti racite na tepanite mu bea nadueni. Ti beshe gre da gledash takvi tragedi. Imashe gnasen narot ot jobete strani.

Tamo naidome edno malo dete skrieno vo planinata. Go imae zeno partizanite. Mu imae dadeno pushka i toa da se bori. Beshe cheternaese godini. Imeto mu beshe Hristaki. Beshe ot Evro, ot edno selo ne nogu daleku ot Sufli. Go zeme vo nashio batalion. Mu dadoa askercki plachki i go imae celoto vreme so voinata. Go beshe stra da si odi vo ninoto selo da ne go zemat poftorno partizanite.

Togash imae pochnato da berat ne samo chupi toku i mali deca. Sekoi den vesnicite pishea i radiata kazhvae sho stavashe vo Gramos i na Vicho.

Eden den imashe pisano vesniko za brachet mi Mitre Stamenof oti se predade na voinata i javil nogu raboti sho stave vo partizansfoto i sho stavashe vo Jugoslavia, vo grado Bulkes. Mitre beshe nogu vreme vo Bulkes i setne koga pochna Gragianckata Voina vo Grcia nogu doidoa poftorno vo Grcia da se borat protif carckata voina. Dosta dena vesnicite vo Grcia pishea za Mitre. Jaska se misle zasho gi napadinashe toku partizanite? Toi sakashe da odi dobrovolno partizan koga imae doideno vo Neret Turundja i Todor ot Kotori da berat voina, i sega oti toku protif govori za partizanite?

Ot koga se pushchime ot voinata go opita zasho se predade i oti toku protif govoreshe za partizanite?

I pochna da mi rasprava. "Jaska," veli, "se bore so srce vo partizansfoto, i koga be so na Goche brigadata i sega vo Dimokrackata Voina, i ke ti kasha." Mi veli "Sho e toa sho me napravi da se otchaja i da se predada na carckata voiska?"

"Sedeme," mi veli, "eden den vo Gramos i govoreme so nogu lideri sho bea na partiata. So nogu od ni imame doideno ot Jugoslavia i ni velea oti na nas Makedoncite koga ke ga dobieme borbata ke ni go dade pravoto da si govorime na nashio maichin ezik. Ke ni dade skolinia i ke ne pripoznae za Makedoncka nacia."

"Eden politichki komisar mi veli eden den 'Dimiri, sega se borime zaedno ama ke doidi eden den sho ke bime dushmani, nie dvata.' I go opital zasho, i mi rekol 'Vie Makedoncite ke barate nogu raboti od nas Grcite. Ke sakate da napravite vasha drzhava koshcho stana vo Jugoslavia. I togai, Dimitri, ke pochni druga borba i so vas Makedoncite.'"

I mu rekol Mitre "Neli veli partiata oti ke si go zemime pravoto i nie Makedoncite." I toi mu rekol "Ne puli sho veli sega partiata. Umi gi lafoite jaska sho ti vela."

I Mitre mi veli na mene "Otogai, brachko, mi ostinase i bare stresfo kak da se predada. Mozhi za toa da beshe praf oti se razbra Grcite go lazhea nashio narot oti ke mu dadat sloboda i ke go pripoznae za nacia za da gi zemi pushkite da se bie pak za interesite na Grcia. I koshcho gi zea pushkite i si ga dadoa zhivota zabadia, i se naplna Gramos i Vicho so Makedoncki koski. Ostanae nezakopani po ridishchata. I ninite maiki i zheni ne mu ga znae deka mu e grobninata. I ninite deca ostanae siraci, bes tatkoi, da shetat goli i bosi po patishchata."

Zatoa sho mi kaza Mitre imashe pravo oti ovoa neshcho go pisa i eden druk Makedonec vo eden buk sho go ima istio pisano. Imeto na buko mu e O Telefteos Titlos Tu Zahariadi, na Makedoncki se veli buko Poslednata Tapia na Drugaro Zahariadi. Imeto na pisatelo sho go ima pisano ovoi buk se vika Papaioanu. So Zahariadi bea nogu dobro poznati oti Papaioanu beshe oficer na Dimokrackata Voina. Upraliavashe edna brigada.

Ot koga zavrshi partizansfoto chetiriesta i deveta godina, tia sho ostanae zhivi ot partizanite sati prefrlia preku granica. Edni otidoa vo Bogaria, edni vo Jugoslavia, a poiketo otidoa vo Albania i otamo doidoa Ruski brodovi i gi zanesoa vo Rusia, vo Tashkent.

I tamo se odelia na dve grupi. Edni go kritikuvae Zahariadi oti toi beshe vinoven zasho ga izgubia borbata i ne go poslusha sho mu veleshe Marko Vafiadi da ne se sobere na edno mesto toku da se borat rasprchkani preku cela Grcia. I pochna golema kavga pomegu ni. Edni go krepea Zahariadi. Sakae da se otepat. Pomegu ni doide Ruskata voina za da gi zastani.

Po umirachkata na Josif Stalin vo Rusia se mena politikata. Koga Krushef ga ze vlasta vo Rusia pochna da gi tera ot vazhnite drzhavni raboti tia sho bea potkrepiteli so na Stalin politikata. Zahariadi krepeshe ot na Stalin stranata i zatoa go pushchia vo Sibiria.

Otishol Papaioanu vo Sibiria da go vidi Zahariadi. Tamo izgovorile za nogu neshcha. I voi mu napravil nekoi opit za Makedonckoto prashanie. I Zahariadi mu rekol "Ako ne gi lazheme taka Makedoncite ne ke izlegvae da se borat zaedno so nas."

I taka se javi sho misleshe i Komuniskata Partia za nas Makedoncite. Sati ne sakae koga mu trebame i setne ne ne smetae za nishcho.

Ka pishea sekoi den vesnicite sho stava vo Gramos eden den pisae oti stavae golema borba so partizanite na Vicho nat nashto selo vo Crno Glaa Padina i vo Ornicata. I togash jaska pisa edno pismo do lohagoto moi i mu se mole da me pushchi za nekoku dena da oda vo Lerin. Mu reku oti familiata moa sleze vo Lerin i sakam da oda da vida sho stava.

Drukio den mi telefoni da sleza vo Nevrokop i ke me pushchi da si oda za nekoku dena. Slegu drukio den. Knigite gimashe gotovi. I mi veli "Nema da si odish so treno toku ke odish vo Kavala i ke begash so brodo za vo Solun, oti treno nogu pati partizanite go bie so topovite ot planinata Belesh."

Toa beshe istina. Koga treno ke go pominvashe mosto na rekata Struma i gracheto Petrich i pochnuvae so topovite da frle. Imae izgoreno tri trenoi. I tamo treno koga da vrveshe begashe so golema sila. Koshcho mi reche lohagoto, taka napravi. Slegu vo Drama. I otamo go fati baso za Kavala. I na vecherta se kachi na brodo, i ranoto stigname vo Solun.

Odma otidu da vida dali ke ima falanga da bega za Lerin. Mi rekoa voi den ke bega za Kozheni i otamo drukio den ke odi za vo Lerin. Stigname na vecherta vo Kozheni. Spa tamo taja vecher. I drukio den trgname za vo Lerin. Stigna vo Lerin. Se slushae topovi da puke po ridishchata.

Jaska odma trgna za vo seloto Nevoleni. Koga stigna vo seloto stretna edna chupa ot nashto selo i ga opita dali znae deka sedi zhenata mi. Mi reche "Ga znam." Ga izmoli da doidi da mi kazhi deka e. Doide so mene.

I koga stigname do kukiata deka sedeshe, pula tamo nogu voinici i zhenata mi da plachi. Ga opita zasho plachi. I mi veli "Me tere ot kukiata i sake voinicite da vleze vo natre." Tamo imashe i eden oficer i mu vela na nego "Ka ga terash zhenata ot kukiata? Jaska sega si doidu da gi vida. Ne ke spia na pato." Ka mu reku taka mi veli "Ti se mola ako mozhish da naidish edno mesto samo za va nosh oti nie sne nogu umoreni i zaplasheni. Patime nogu losho i alai vaja kukia e na krao blizu do rekata i treba va nosh da chuame da ne ni doide i tua partizanite."

Vo taja kukia zhiveshe i zhenata na shura mi. Ka mi reche taka gi pozhala i mu vela "Dobro, za va nosh sedite tuka. I utre kukiata treba da ga ispraznite." I mi veli "Ne beri gaile. Utre ke naidime druga kukia."

Gi opita voinicite sho patia i mi raspravia se biele nogu dena nat nashto selo vo Ornicata. Grcite Ornicata ga pishat Plati. Tamo se biele nogu batalioni. Edni biea nat Lagen na Kulata so golema maka.

Mi vele "Uspeame da gi zemime tia mesta. Se ubia nogu voinici. Partizanite se zgzia i koga se kachime gore na plochite i na Kulata beme nogu umoreni. Nogu dena ne beme spani. Oficerite nashi pobarae ot generalo na diviziata da pushchi pomosh da doidi druga voina. I toi ne pushchi voina da ne otmeni. I noshiata doide golema partizancka sila. Ne udria poftorno i pochname da begame, i stigname duri do tuka. Poveketo voinici se otepae i nogu se rania. I decata bea nogu zaplasheni. Sati plachki sho gimae so ni gi frlia. Nogu gimae izgubeno i pushkite. Ka prestigna sekoi eden taka pobegna."

Mi kazae koi e generalo i jaska mu vela "Go znam nogu dobro." Oti toi ponapre ni beshe taksiarhos na nashta brigada koga beme vo Drama. Prezimeto mu beshe Papadimitriu. Mu raspravi sho stana ednash koga go imame taksiarho. Nashio batalion se bieshe so partizanite vo planinata Chatalga megu Kavala i megu Paranesti. Toi imashe doideno vo edno selo Platania i pobara ot nashto loho nekoku voinici da odime da go chuvame. Otidome destina voinici i koga se stemna ne sobra i ni veli da ne se plashite sho sne troa. "Ako doide partizanite da ne udre ke mu dada tenekinia na chupite i na zhenite vo seloto. Ke gi rope i partizanite ke si vele pushki puke i ke izbege." Mu vela na voinicite toi ot vreme beshe ulaf. Ne znam kak go napravia general i da upraliava divizia takof ulaf choek.

Taja vecher otidome so zhenata i so decata vo kukiata sho zhiveshe bracheda mi Fania Katina. Utre denta se vrname vo kukiata deka sedeshe zhenata so decata. Togash voinicite se godea da bege ot kukiata. I mi kazae generalo Papadimitriu go menale ot Lerin i ke pominval voinichki sut za katastrofata sho ga pati voinata na Kulata i na Ornicata. Doide za general vo Lerin na ftorata divizia eden druk. Go vikae Paputo.

Posedi jaska vo Nevoleni edna nedela. Togash nauku za nogu nashi Neretci sho zaginae vo borbata.

Mi kaza zhenata i za Apostoli Makrinioti, astinomo sho ni beshe pobratim na nashata svadba, oti go fatia partizanite vo Prespa. Bil ranet. Ne go otepae toku ot selo na selo go nosea. Go pominae i po Neret. Koga doshol vo Neret opital za mene, deka se namervam. Mu kazae selanite oti sum asker. Pobara da ga vidi zhenata moja. Mu kazae oti rabota na planuchkite dolu vo Filei livagie. I mu rekol "Koga ke pominime po tamo da zastanite. Sakam da ga vida zhenata na Risto."

Ot Neret udolu go zea da go nose nashite Neretci. Go nosee nano silo oti beshe nogu losho ranet vo nogata. Koga doshle do Filivagie, tamo go pushchia na pato i ga viknae zhenata mi da se vide. I koga ga vishol zhenata pochnale jobata da plache i toi pochnal da mu prai gairet na zhenata. I mu veli "Jasum dobor oshcho ne me otepae. Ke uzdrava. Toku kazhi mi kak i e Risto? Deka se namerva?"

Mu raspravi zhenata za mene sho sum voinin i se namervam vo istochna Makedonia vo grado Drama. Otamo go krenae tia sho go nosea, go donesoa do seloto Mala i otamo doide, go ze voinichki armobil, i go donese vo Lerin.

Opita drugi nashi selani ka stana rabotata so Apostoli, sho go ostavia zhif. Imashe edni sho se imae predadeno partizani na voinata i tia kazae sho stana so Apostoli. Toi bil pushchen za astinom vo Prespa, vo seloto Lak. Mikrolimni se vika seloto sega po Grcki.

Partizanite udria edna vecher vo kukiata deka beshe policiata i sanosh stavala borba. Sati policmani se otepae. Apostoli se fatil zhif ama losho ranet. Vo partizanckoto loho sho ga biea policiata imashe nogu deca ot Neret, ot Lagen, ot Krpeshina i ot Kotoriniata, ot Dolno Kotori i ot Gorno. Koga go fatia Apostoli i go vidoa nashte Neretci nogu se uzhalae i mu rekoe na ninio oficer "Ovoi choek nema da go ubiete. Ako sakate da go ubiete, po arno da ne ubiete nas, sati sho sne otia sela, oti voi choek je nogu dobor i losho nema napraveno na nikoi. Da znaete ako zagini vaja dusha sati nie ke gi frlime pushkite ."

Samo eden ot nashite Neretci, Mitre Petref na Stefo Petref sin, otishol, mu udril edna trasnica i mu rekol "Te udiram oti i ti me imashe udreno koga beshe vo Neret."

Koga uzdrae Apostoli go pominae na sut. Si mislea toi da ne beshe udisan so partizanite zasho go ostavia zhif. Ama ne mu naidoe nikakva krivina i taka go ostavia sloboden.

Posle nekoku godini mi raspravashe samio toi i mi veleshe "Jaska sum zhif ot Neretci. Akoto ime napraveno neshcho losho na nekoi vash Neretec odma ke me ubivae vo Nevoleni."

Jaska sedi blizu edna nedela. Zhenata mi kaza kodjobashiata sho ne ga imal pisano da zeva neshcho sho davashe drzhavata za tia sho bea slezeni ot selata. Mu reku da oda da mu kazha na nofio general sho beshe doiden vo Lerin sho stava so nashite kodjobashii, kakvi krivini prave. Nie voinicite ke si ga turvame krfta i tia ke mu go krade toa sho go dava drzhavata za narodo.

Zhenata ne me ostavashe. Mi veli ostavi go. Mi reche veli oti za voi mesec ke me pishi za da zevam i jaska koshcho zeve sati drugite.

Kodjobashia togai go imae kladeno Vane Shabailef, togai doiden ot Amerika. Toi ne beshe toku ftesen kokuto sho beshe Pavle Kiriakof. Pavle beshe pot presedatel i beshe stanat naigolemio shpion za nashite selani. Vo vremeto koga Germania beshe vo nashte mesta toi se praveshe golem Blgaroman.

Togash koga gladvashe narodo vo Grcia, Bogaria imashe pushcheno nekoku tona chenka za narodo Makedoncki vo Lerinckata okolia. I Pavle beshe eden otia sho ga delea chenkata i koga otidome nie ot seloto da zemime po malu chenka. I nie beme nekoku deca ot nashata mala sho otidome tamo deka ga delea vo seloto Armenoro.

I koga ne vide Pavle i ni veli "Vie ne treba da zevate Bogarcka chenka oti ste ot Grckata mala." Oti nashta mala i Kapalichoa Mala i Novata Mala bile na Grcko koga stavae borbite pomegu Grckite i Bogarckite komiti predi trinaesta godina. I posle koga se digna partizansfo Pavle stana pak veren otkai partizanite i sega se zavrti i stana naiverenio vo seloto i naigolemio caris i gi shpioneshe nashite selani.

So Pavle beme ftori brachedi. Tatko i maika mu bea prvi brachedi ot dva brakia deca ama toi ne zhalashe nikoi.

Togash koga be doiden vo Nevoleni beshe Oktonvri mesec. Na dvaese i devet Oktonvri trebashe da se vrata naza vo Drama. Na dvaese i osom voinata ke marshuvashe vo Lerin. Toi den go praznuvae za bojo sho pochna so Italia vo Albania. Otidome so zhenata da pulime ka ke stani marsho. Otidome vo grado dea e stredinata na grado. Ot karshi nas bea glavnite ofici na ftorata divizia. Zastaname tamo i chekame da pochne voinicite da marshuve.

Pulime pochnae da izlegve oficerite ot natre ot deka bea oficite na diviziata. Pulime izleze napre generalo Paputo. I po nego pula izlegva mojo oficer sho beshe na nashio batalion, toi sho me imashe pushcheno ot Paranesti vo Drama da mu gi shoshia politichkite rubi, se vikashe Vlasis Georgios. Vo koga ga stapnae narkata so armobilo nadvor ot Drama zaedno so lohagoto i nodzite mu se posekoa na lohagoto, ovoi beshe ranet. I koga mu uzdrave ranata ne se vrati naza vo nashio batalion.

I sega go vidu tuka vo Lerin za prvi pat po toku vreme. Nemozhe da oda da mu pregora oti toi den stavashe marsho. Imae drugi raboti da pravat. Celata tezheva beshe na nego. Beshe kladen epitelarhin na diviziata. Ne znam po Makedoncki ka se kazhva epitelarhino. Opita eden voinik sho beshe zastanat blizu do nas da mi kazhi sho sluzhba ima vo diviziata. I voiniko mi reche oti e epitelarhin na ftorata divizia, posle generalo toi e otgovorenio na diviziata za sati raboti.

Mu reku na zhenata "Nemozha sega da oda da go vida, toku odma koga ke stigna vo Nevrokop ke mu pushcha pismo i ke mu se izmola da ti naidi nekoa podobra kukia vo Nevoleni po vo strede seloto. Oti tamo deka si sega e nogu na krao i ke mu pisha da ti pushchi malu drva za zimata i ke mu kazha za kodjobashiata sho ne ti ima pisano da zevash mesechno ot pronia sho go dava drzhavata za tia sho se begani ot selata. I ako te vikni vo ofico da ne se plashish da odish. Da mu kazhish i ti samata sho ne te pishi kodjobashiata."

Drukio den jaska izbega ot Lerin. I koga stigna vo Nevrokop sati oficeri me opitae ka pomina, isto i voinicite. Mu raspravi sho stana so voinata. Mu kaza za generalo Papadimitriu i za nashio oficer so go imame vo nashio batalion, Vlasis Georgios. Poveketo go znaea. Postarite voinici i oficeri mu kaza oti sega Vlasi e stanat pogolem. Ponapre imashe edna zlatna dzvezda, sega ima dve. I Papadimitriu ke go sudat za budalshchinata sho ga napravi i ne mu pushchi pomosh na voinata sho se bieshe vo nashte mesta i zaginae toku mladini.

Ot nego jaska odma pisa kniga do Vlasi Giorgi. Mu raspravi "Jasum Risto Katin ot Neret. Jasum toi sho ti me pushchi ot Paranesti da oda vo Drama da ti gi shoshia dvete rubi. I sega ti se mola familiata moja e slezena vo Nevoleni. Se namerva na maka i nashio kodjobashia ne ga pishi da zeva mesechno toa sho go dava drzhavata oti nema pari da mu dadi rushfet i zatoa ne ga pishi. I ti se mola ako mozhish da mu naidish edna podobra kukia vo Nevoleni po vo strede selo oti sega deka sedi e nogu na krao i mu e stra da ne doidat nekoa vecher partizanite i ga zemat." Oti jaska sum voinik mu pisa i ako se mozhi voinata da mu dadi malu drva za zimata.

Koga go ze moito pismo odma go viknal kodjobashiata vo nino ofic i mu rekol "Zasho ne ga pishish zhenata na Risto Katin da zeva mesechno koga znaesh oti ninio mash e voinik i mozhi sega sho ti govora da ne je zhif? I ti ne sakash da ga pishish ninata familia oti nema pari da ti dadi. Odma sega da ga pishish, oti ako naucha oti ne je pisana ke te klada na shes metra i ke te ubia. Edni rekoa oti askerckata policia go bila."

I koga izlegol nadvor mu velel na lugjeto Ristuica Katina sakashe da mi gi kladi dvete nodzi vo eden chel. Toi si veleshe oti zhenata otide da poplachi na diviziata i na generalo. Ne znaeshe oti jaska mu ga napravi ovaja rabota i ako mu vele plusnite go i toa ke mu go napravae.

Togai bea loshi vreminia ama tia gnasotii ne se umea. Go machea narodo. Bea gladni za pari i carckata partia imashe kladeno takvi gnasoti za kodjobashii po sati sela. Aku ne mu davashe pari mozhi te pushvae da lezhish aps eli da te ubie koshcho go ubia Tanas Spirof oti maika mu nemashe da mu dadi togash pari za da mu potpishat i za da mu pomozhat da ne si go izgubi deteto.

Ot koga go viknae Vane Shabailef da se javi na divisiata, Vlasi epitelarhino pushchi dva mina ot voinichkata policia vo Nevoleni da ga pobare zhenata mi. Otidoa vo Nevoleni, ga naidoa i mu rekoa oti ga bare na diviziata da se javi. Taja znaeshe zasho oti mu ime pisano pismo oti ke ga pobare da ne se plashi. Otide tamo vo ofico na generalo i oficero sho ni beshe na nashio batalion ga precheka i mu veli na generalo za mene oti sum nogu dobor voinik. Mu veli na zhenata oti ze pismo ot mene i ga opita sho pomosh saka, ga opita za kodjobashiata zasho ne saka da ga pishi.

I taja mu kaza "Oti bara pari. Jaska mu veli deka da naida pari? Mazhot mi toku godini voinik, deka da naida pari da mu dada?"

I ga opital za kukia da mu naidi podobra. Mu rekol "Deka sakash kukia, tuka vo Lerin eli vo Nevoleni?" I taja mu veli "Za mene e podobro vo Nevoleni oti tuka vo Lerin ima pogolemi ardjoi." I toi mu rekol "Ti naidu kukia i tuka vo Lerin i vo Nevoleni. Deka sakash tamo odi, samo kazhi mi deka ke bish da ti pushchime eden kamion drva." I zhenata mu veli "Ke zastana vo Nevoleni."

I toi mu veli "Odma sega koga ke se vratish vo seloto da se javish na policiata vo seloto i ke ti kazhe vo koa kukia ke odish da sedish." I mu veli "Akoto kodjobashiata za dva dena ne ti dade mesechno odma da doidish da mi kazhish na mene i togash ke vidi kodjobashiata vash koi e Vlasi."

Odma drukio den ga pisae, mu dadoe mesechno, kukia mu dadoe vo Nevoleni, mu donesoa i eden kamion drva za gorenie.

Nogu pati vo Lerin partizanite frlae giulina so topovite gore otkai Bigla. I togash edna nasha Neretka ga udria vo nodzite i jobete nodzi mu gi sekoa. Taja beshe Tanaska Kimea na Kole Kimef kerka. Beshe mazhena za Turianec i zhivea vo Lerin.

Togash i nogu drugi se imae ubieno ot topovite, voinici i civilni.

Krvavi borbi stavae vo Gramos. Cela sila ga dade voinata za da go prezemi Gramos. So iliadi voinici i partizani se ubia na toa mesto. Pisae vesnicite oti voinata go preze Gramos. I togash Zahariadi go frli kabaeto na generalo Marko Vafiadi. Pushchi nini verni lugie da go fate i da go ubie.

Ama toi razbra i pobegna vo Albania i togash go preze rakovolsfoto na Dimokrackata Voina Zahariadi so nekoku nini verni drugari, Vlandata, Kolijani i drugi. I cela partizancka sila se sobra vo Vicho, vo Malimadi i vo Prespata.

Vlandata imal odeno koga ga udria Nausa, Negosh se kazhva po Makedoncki. Ama koga udria vo Negosh voinata togash ne se bieshe. Vlegoa vo Negosh, sobrae nogu deca i chupi za partizani. Fatia i dosta voinici.

Imashe nogu nashi Neretci partizani sho se borea vo toi grat. I tamo se otepa eden ot nashte Neretci, Risto Gazolainof, sin na Mitodi Gazolainof, i mash na Cena Markoa. Jaska i Cena beme opasani i komshii.

I togash oti vlegoa vo Nausa Vlandata ze golemo ime.

Proleta chetiriesta i deveta godina se godea da udre vo Lerin. Brat mi Vasil se predade na voinata i go imae zaneseno vo Kozheni. Samo shes meseci beshe so partizanite.

Koga se godea da udre vo Lerin nemae nogu ot postarite partizani. Nogu bea otepani vo Gramos i po drugi mesta. I koshcho pishi Aminda vo buko sho go ima pisano, istio i buko se veli na Grckio ezik Anamnisis Enos Kapetaniu. Vo nego pishi se godeshe Vlandata i Gusia da udre vo Lerin so togai novo sobrani partizani, mladi deca i chupi po shesnaese i osomnaese godini, ne opecheni i poiketo ne vlezeni vo borba.

Na dvanaese Fevruari chetiriesta i deveta godina udria vo Lerin. Nie sho beme vo istochna Makedonia ni rekoa da se spremame i da bidime gotovi. Ni rekoa oti va nosh partizanite go bie grado Lerin i treba da bidime gotovi da odime da mu pomozhime na tia voinici sho se bore tamo.

Taja vecher ne spame. Chekame da ni zapovede i da kinisame. Koga osuna doide abar oti Lerin nemozhea da go zemat partizanite. Gi osuna i stignae voinichkite avioni i so mitrolozite gi sotrichia.

Nogu partizani se otepae vo taja borba. Ridishchata okolu Lerin bea plni so mrshi ot partizani. I togash nashite oficeri ni rekoa da odime da se odmorime. Nema da odime za Lerin. Ni velea nogu iliadi partizani se otepae toi den.

Ama posle nekoku meseci jaska sime odeno poftorno vo Lerin i tamo nauku oti raneti i fateni i tepani bile blizu iliada dushi.

Togash na taja borba se otepa edno chupe sho beshe partizanka ot nashto selo, Para Kiriakoa, kerka na Petre Kiriakof. Se otepa i eden ot seloto Lagen, Pandil Filef.

Nashi deca ot Neret sho bea slezeni vo Lerin gi zevae da ode da gi kreve tepanite. Gi berea na edno mesto i gredea voinichki kamioni i gi nosea pot crkvata Sfeti Giorgi vo Lerin. Imae iskopano golema dupka i sati gi zasipae vo edna dupka.

Mi raspravashe eden moi poznat Neretec posle nekoku godini. I toi bil tamo. Go imae zeno da gi kreva tepanite. I mi veli nekoi sho bil so nego, ne znam ot koe selo beshe, "Koshcho odeme naidome eden ranet partizan. Go zeme i go zanesome," veli, "pri edni voinici sho bea tamo blizu. I voiniko sho chuvashe tamo mu beshe prf brachet na ranetio partizan. Koga go vide go zgrabi, se bacia. Go vrzae tamo deka beshe ranet. Korofilacite sho bea," veli "so nas ama naiduvae nekoi ranet go tepae. Ama togai koga go naidome voi ranetio ne bea so nas. I taka kurtuli."

Mi kazhvashe i za nekoi ot seloto Buf. I toi go imae zeno da kreva tepani. A toi odeshe deka vidvashe nekoa zhena tepana. "Eden den," veli, "go opita oti trcha deka ima partizanki tepani?" I togash mu rekol "Zhenata mi e partizanka i zatoa oda da ne ga naida otepana." Toi beshe slezen vo Lerin i zhenata mu ga imae zeno partizanite. Za greoi beshe satio narot vo tia loshi vreminia.

Vo Mai mesec ni rekoa nie sho beme vo Nevrokop, nashio batalion, i eden druk batalion ot grado Drama ke odime da go zemime rido nat grado Seres, Ali Budush. Toi rit i sato toa mesto go drzhea partizanite.

Toa mesto beshe nogu losho. Tamo diktaktoro Ioani Metaksa koga ga preze vlasta vo Grcia triesta i shesta godina imashe napraveno nogu askercki kasarmi potzemi. Sati ridovi bea izrabotani. Se plasheshe ot Bogaria da ne doidi da ga udri Grcia. Celata granica ga imashe obruzhano i ga velea Grcite Grami Metaksa. Ridoite bea dupeni i vo natre. Imashe napraveni kasarmi da se krie voinata otkai stranata sho puleshe ukai Bogaria. Bea naredeni topovite ama zabadia gi praveshe. Germanckata voina doide otkai Jugoslavia i Bogarite vlegoa vo istochna Makedonia i vo Trakia bes da pukni nitu edna pushka.

I koga rekoa ke odime da udrime na toa mesto sati voinici se plashea oti beshe nogu ustroano. Doide i eden batalion ot naidobrata voina sho beshe togash vo Grcia. Gi velea Lokadjii. Bea nogu po trainuvani od nas drugite vionici i mu bea naivernite na caro Grcki i bea sati otbrani ot famili sho bea verni za carckata partia.

Doidoa vo Nevrokop i otamo kinisame so kamioni noshiata i stigname vo Gorno Brodi. Tamo blizu e i seloto Banica deka go ubia Turcite Goce Delchef, naidoborio Makedoncki voivoda. Slegome sati ot kamionite i stigname vo edno selo koito se veli po nashe Krusheo, a po Grcki Ahladohori. Tamo stigname deniata i sedeme skrieni vo edno pomalo selo blizu do Krusheo, i koga se stemna vlegome vo Krusheo. Otamo se pulea mestata sho gi drzhea partizanite.

I oficero sho beshe na Lokadjite mu veli da si gizvadat chelite i da si kladat lastikoi cheli za da ne trupat. Oti tia nosea so ni dve rala cheli, lesnite gi klavae koga sakae da udre na nekoe mesto. So ni si zea i po edno bukle voda i sati bea so mashingani.

Ot mestoto deka beme do rido imashe dva chasa da odish. I mu veli na sati "Ke kinisate ot sega i poleka bes da ve opikase partizanite ke nablizhite koku mozhite poblizu i na chetiri chaso ke frla edna sfetlina fotovolida", sho ga vele Grcite, "i sati zaedno so mashinganite ke pochnite da frlate i da vikate."

I taka napravia. Koga doide chetiri saato na utroto ga frli fotovolidata i odma sati udria na ednash i se kachia odma na rido sho beshe nat seloto. A edni sho odea da go fatat glavnio rit Ali Budush ne prestignae. Partizanite gi opikasae i pochnae da mu frle. Tamo mu se otepa eden Lokadjia.

Vlegoa otkai Bogarckata strana i fatia eden Bogarcki oficer i nekoku voinici. Gi zea vo Grckoto mesto i gi otepae. Se otepae i nekoku partizani oti tamo nemashe golema sila partizani.

Taja vecher imae prefrleno preku rekata Struma. Imae udreno vo gratcheto Dolno Petrich. Mu strabota ksmeto taja vecher na Lokadjite oti ako bea sati partizani odovade rekata ke se otepvae nogu ot lokta i mozhi ne ke mozhea da go prezemat rido.

Toku tamo imashe ostanati nogu troa partizani i poiketo bea raneti i bolni. Edni gi fatia. Drugi pobegnae vo Bogarckoto mesto, javia sho stana so Bogarckio oficer sho go ubia i odma stigna nogu Bogarcka voina pokrai granicata.

Nie sedeme vo seloto i chekame sho ke stani. I koga osuna ni pushchie aber da odime i nie gore na rido. Se kachime na rido i nashio cel batalion koga stigname tamo go vidome ubieno Bogarin. I nashio oficer sho go rakovodeshe bataliono javi vo Kavala na diviziata oti ima ubien eden Bogarcki oficer. I mu rekoa da go kladime na edna mska i da mu go zanesime na granicata da mu go dadime na Bogarite. I togash edni voinici go kladoe teloto na mskata, go vrzae da ne padni i kinisae da go nose tamo.

Ima edno drugo selo niskoto do granicata se vika Angistro, po Makedoncki se vika Chengel. I granicata vrvi na strede selo, polovinata e vo Grckoto mesto i drugoto polovina vo Bogarckoto. Tamo imae doideno lugie ot Obedinetite Nacii oti Grcia imashe javeno oti Bogarino go fatia vo Grcko mesto i zatoa go ubia.

Na toi moment stigna oficero sho mu beshe na Lokadjite i koga go vide Bogarino tovaren na mskata izvadi eden nosh, gi poseche frtomite sho beshe vrzan, i mu veli na nashio oficer "Ostavi go tuka na rido da go jade orlite. Gledai," mu veli, "sho koski ima tuka udolu ot tepani lugie sho gi tepae partizanite. Neka se trkale i ninite koski ku na drugite sho se trkale udolu vo dereto."

I nashio oficer mu veli "Me zapovedia da go predadime na Bogarite oti dolu vo seloto ima doideni lugie ot Obedinetite Nacii i treba da go zanesime."

I toi mu veli "Nema da go zanesish. Jaska samio ke oda i ke mu kazha oti go fati natre vo Grckoto mesto i zatoa go ubime." Beshe nogu naluten oti mu se otepa eden nin voinik.

Ne stana nishcho tamo. Sedime poveke ot eden mesec. Beshe Mai mesec. Doide ne smena tamo druga voina. Nie slegome vo Seres i po malu vreme rekoe oti nashata brigada ke odi vo Lerin eli vo Voden. Toa beshe vistina po edna nedela. Setne se kachime na treno i stigname vo Solun. Sedime malu vreme vo Solun i posle so voinichki kamioni ne donesoa vo Voden. Nashio batalion go pushchia vo Karadjovata, Ardea se veli po Grcki. Brigadata zastana vo Voden.

Voinata sho beshe ponapre vo tia mesta ga premestia otamo i ga zanesoa vo Lerinckata i Kosturckata okolia. Togash se godea da gi udrat partizanite ot koga stana borbata vo Lerin i ne uspeae da go zeme Lerin. Gramos go imae izgubeno i celata sila na partizanite beshe sobrana vo zapadna Makedonia gore na Vicho, vo Malimadi, vo Bigla i vo Prespenckata okolia.

Jugoslavia ga imashe zatvoreno granicata, ne ostavashe da vlegve vo natre vo ninoto mesto koshcho pravea ponapre. Imae samo eden pat da bege, vo Albania. Otidoa da go udre grado Kostur i tamo ne uspeae. Nogu ot nashite Makedonci sakae da bege vo Jugoslavia da si ga spasat zhivota. Pulea oti nemozhat da ga dobie borbata. Voinata imashe dobieno golemo oruzhie ot Amerika. Fatie nogu Makedonci sho sakae da prefrle preku granica i sati gi ubia.

Togash go ubia naidoborio sfirach sho sfireshe klarinet. Toi beshe Timcheto ot seloto Trnovo.

Ka se sobra nogu voina vo toa mesto i pochna mashovna borba otkai Kostur i otkai Lerin se ubia nogu ot jobete strani, koshcho pishat nogu pisateli za taja tragedia. Vo Malimadi padnae nogu zhrtvi i trebalo da gazish nat mrshite za da pominish. I za kuso vreme voinata pochna da gi zeva ritchiniata sho gi drzhea partizanite.

Ka vide Zahariadi sho ga gubi borbata mu zapovedi na sati partizancki brigadi da papse da se bie i sati da prefrle vo Albania. I taka sfrshi bes uspeh toku godishna borba.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret