Stanbol

Predi da oda vo Chetirok go ime opitano Chokanoto, toi sho ne imashe zaneseno vo Bogaria, dali ke odi so nekoa grupa vo Turcia. Slegu drukio den vo Lerin, go naidu i mi veli oti posle tri dena se godi da odi za vo Stanbol. Go opita po deka ke pomini i mi veli "Ke pominime vo Kavala, ke spieme edna vecher vo Aleksandrupoli, i drukio den ke odime za vo Stanbol. I koga ke se vratime naza ke pominime pokrai Komotini i po Ksanthi."

Jaska nogu sake da gi vida poftorno tia mesta oti tamo chetiri godini gi pomina voinik vo loshite vreminia koga se tepame brat so brat, da gi vida ridishchata sho shetame po ni i mrzneme zimata vo snegoite. Mu reku na Chokanoto oti ke doime i nie dvata so zhenata, da mi drzhi mesto.

Po tri dena kinisame ot Lerin za da odime za vo Turcia. Pominame po Solun i go zeme pato pokrai morie sho odi za vo Kavala. Na pladninata imame stignato vo Kavala. Si gi ispuli mestata deka shetame voinici. Grado Kavala e nogu ubaf grat. Pokrai morieto mi stoeshe ku da se namervam vo Monako oti i Kavala e na visno mesto napravena, ama sega nogu popravena ot sho beshe tia godini.

Zastaname da ruchame vo Kavala i se zgodi da zastanime na edno mesto sho go vele Kara Orman. Tamo se i askerckite kasarmi i tamo deka jaska chue koga be voinik. Pret glavnata vrata na kasarmata ima sega napraveno golemo restoranto. Tamo odeme nie voinicite da se kapime, i tamo ni se imashe udaveno eden voinik. I na toa mesto zastaname za ruchok. Mi doide nogu chudno ka se sluchi taka i be nogu blagudaren. Jadu na brzina i odma izlegu nadvor pret restorantoto i zastana da go pula voiniko sho chuashe na istoto mesto deka jaska chue pret chetiriese godini.

Posedime tamo nekoi saat i poftorno trgname da odime za vo Aleksandrupoli. Stigname vo Aleksandrupoli nogu rano i tamo mi se sluchi druga takva sluchka koshcho vo Kavala. Vo hotelo sho zastaname da spieme tamo karshi bee glavnite oficii na nashta Dvaese i Peta Brigada. I tamo na glavnio pat marshuvame togash koga ne imae zeno za voinici chetiriesta i shesta godina. Proshetame vo grado zaedno so zhenata i mu rasprave deka ime chuvano noshiata i mu blagudare na gospo sho me dochua da ostana zhif i da doida da gi vida poftorno tia mesta vo Aleksandrupoli kade ime sluzheno voinik chetiri meseci.

Grado togash ne beshe toku moderen. A sega ima golemi zgradi, ubavi hoteli i moderni restoranta, nogu zgradi so marmen napraveni. Nogu kuki ponapre imashe ot drva praeni. Ot koga Trakia mu ga dadoe na Grcite i otogai na vamu se vika Aleksandrupoli koshcho i dvata drugi Trakicki gradovi gi prekrstia Grcite - ot Skeche ga krstia Ksanthi i drukio grat ot Giumurdjina sega se veli Komotini.

Drukio den ranoto kinisame da odime za vo Stanbol koito Grcite go velea Konstantinupoli a nashte Makedonci go velea Carigrat. Rekata Marica ga deli Grcia ot Turcia. Grcite rekata ga vike Evro.

Ga pominame granicata i vlegome vo Turcia, vo istochna Trakia. Nogu ubavo Trakichkoto pole. Pominame blizu do Kalipoli, tamo deka zaginae nogu iliadi Afstraliancki voinici na Prfio Svecki Boi. Koga ode na skolie vo petto i shesto odelenie ucheme istoria za tia mesta - za Vizandioto, za Rimianite, za Bogarite i za Turcite. I si misle dali ke mozha koga ke porasta pogolem da oda da gi vida tia mesta. I doide redo da doida ot dalechna Afstralia na tia istoricheski mesta ne samo da gi chitam vo bukoite toku da gi vida so ochite.

I edno drugo sho me trgashe ot srce da oda vo Stanbol beshe edna lubovna istoria sho ga ime prechitano koga be vo pogolemi godini. Ka zaginae dva mladi za ninata lubof oti tatkoto na chupata ne sakashe da ga dadi na toi sho si go lubeshe i ga armasa so sila za eden bogatash. I pret da stani svadbata chupata sakashe da bega po deteto sho go lubeshe. Ama edna druga chupa sho go lubeshe i taja toa dete imashe razbrano sho se gode taja vecher pret svadbata da se ukrade i da bege ot Stanbol.

Mu pushchi skrishno kniga na tatko mu na chupata i mu kaza oti kerka mu ke bega taja vecher po druk. Poprvnata vecher taja go trazheshe noshiata deka ke odi detto taja vecher. Se imae stanato sho chupata noshiata vo ninata gradina zat kukiata i pregoria za drugata vecher za da bege. I shpionkata sho gi trazheshe slushna sho sake da bege i mu pisa na tatko mu. I toi taja vecher gi zatvori sati vrati da ne mozhi chupata da izlezi nadvor.

Koga doide saato sho imae pregoreno so deteto koga da ga cheka ot nadvor chupata se obidi da ga otvori vratata. Nemashe nikakof otvornik. Se obidi da izlezi ot nekoa druga vrata. I tia bea zatvoreni. Se vrati vo ninata odaa i sedna, napisa edna kniga za tatko mu i za maika mu i edna za deteto sho se godeshe da bega po nego.

I mu pisheshe "Da me prostite ti tatko i ti maiko sho ke ve uzhalam so toa sho ke go naprava. Ama nemashe drugo spasenie. Za mene ne go sake toi sho mi go davate. I trebashe da umra."

Na deteto mu pisa "Libe moe, ke te uzhalam nogu koga ke nauchish za mene. Samo edno sakam otebe. Da gredish na grobo da mi nosish cvekinia i da mi zborvash koshcho mi govoreshe ponapre koga se naiduvame skrishno vo gradinata. Se obidu," mu pishi "da izbegam. Tatko mi gimashe zatvoreno sati vrati i taka reshi da umra i da ne stana nevesta drukio den za choek sho ne go sakam."

Koga sfrshi so knigite otide, se obleche vo nevestinckio fustan sho mu go godea za nevesta. Go ze vo raci kadroto sho go imashe ot lubovniko. Simashe kupeno ot ponapre farmak. Se godeshe ot vreme za da se otrue i da ne go zemi toi sho mu go davashe tatko mu. Si legna na kreveto oblechena nevesta i kadroto vo raci i go ispi farmako. I po malu vreme umre so kadroto da go stiska vo raci.

Koga stanae ninite na utroto ga naidoe umrena. I nogu se uzhalae za greshkata sho ga napravia oti ne ga ostavia da si go zemi toi sho go lubeshe.

Koga nauchi i deteto sho stana pochna da plachi i otide da ga vidi i pret sat narot ga zgrabi i ga baci ot nogu merak sho imashe po nega. Se razboli i po malu vreme i toi umre.

Vaja e istincka istoria sho stana vo Stanbol. Samo toi sho ga pisa ovaa tragedia sho stana na dvata mladi tia godini ima kladeno drugi iminia. Ne mu gi ima istinckite iminia. Samo pishi na edno mesto vo buko koi ot postarite e zhif i ga prechita istoriata ke mu gi razberi koi mu bee istinckite iminia. Vo buko gima so iminiata lazhovni, deteto go kazhva Emilio i chupata Ermioni. Nadvor na buko pishi Orea Tu Peran, po nashe se veli Ubavicata Na Peran.

Ima edno mesto vo Stanbol sho go vele Peran i tamo za prvi pat se imae videno via dva mladi i se zalubia. Toku koito jobata zaginae za ninata verna lubof nogu sake da gi vida sati tia mesta sho gi pishi pisatelo vo buko - deka shetae dvata mladi i deka se naiduvae da govorat.

Nogu se godi vaja istoria i so mojata koga se lubeme so moita zhena i maika mu ga armasa so sila za druk. I reshime i nie da se ukradime edna vecher. Ama nie beme ksmetlii. Uspeame i ne stigname koshcho stigna Emilio i Ermioni na takva losha strekia i zaginae jobata. Koga odeme po pato gi misle sati ovia sho gi pisha pogore za Emilio i za Ermioni.

Koga blizheme da stignime vo Stanbol sato morie okolu po kraishchata beshe naplnato sho chadari ot turiste ot sati drzhavi na sfeto. Stigname rano vo Stanbol. Imashe vreme i da proshetame. Jaska odma izlegu nadvor ot hotelo deka zastaname da spieme za da vida i da opitam sekoe mesto ka se veli.

Na vecherta doide vo hotelo edna mlada Grkina. Beshe zhena na eden pop sho sluzeshe na Grckoto Patriarhio. I tagia doide da ni kazhi oti utre denta ke doidi zaedno so nas da ne sheta vo grado i da ni rasprava za sati istorichki mesta sho ima vo Stanbol. Taja tamo beshe rodeno i ninoto seimensfo so stotini godini zhivelo vo Stanbol.

Drukio den ranoto doide vo hotelo i kinisame da shetame vo grado. Vo baso beme pedestina dushi. Poiketo beme ot Afstralia i drugite bea ot Kanada, i sati beme ot Lerinckite sela. Ponapre otidome da ga vime crkvata Sfeti Sofia, koito ga imashe napraveno imberatoro Justin. Grcite go velea Justinianos. Toi beshe roden ot edno selo blizu do Skopie. Nin striko bil golem general vo Vizandioto, i malu vreme preze za imberator.

Striko mu go ze malio Justin vo Stanbol i tamo poraste. I striko mu go vikae Justin malio. Justin tamo izuchi skolie, go nauchi Romeickio ezik i Grckio zaedno.

I po godini go naznachia imberator na istochnio del na Romeickata Imberia. Oti Romeicite bea nogu rashireni i zatoa kladoe dva imberatori, eden da go rakovodi istochnio del na imberiata i drukio zapadnio. Po vreme se raskarae i pochnae da se bie pomegu ni. Pochnae i vladicite da se pizmat oti imae i dva vladici da ga sluzhat verata. Po vreme i tia pochnae da se kare pomegu ni. I taka imberiata se razdeli na dve.

Isto se odelia i crkvite, istochna i zapadna. Ednite se narekoe da se vike Katolici a pak istochnite Orthodoksi. I taka se odelia i koito postojat i oshche denes razdeleni. Via sho bea na istok se kazhvae Vizandeici oti deka e grado denes tamo imalo edno malo gratche koito se veleshe Vizandio.

I tamo na toa mesto imberatoro Veliki Kostadin go napravi grado oti beshe nogu strategichko mestoto. Tamo se meshe dvete morinia, Crno Morie i Egeickoto Morie koito go vele i Beloto Morie. I tamo se Dardanelite. Na toa mesto je nogu tesno morieto i sega ime napraveno most i se mesha Evropa so Azia. Alai Kostadin izmisli da stani stolicata na toa mesto za istochnio del na Romeickata Imberia, i zatoa grado go velea Konstantinupoli. Koga go zea Turcite go prekrstia i sega se vika Istanbul.

Makedoncite go velat Carigrat oti ot imberatori sho gi vele tia sho bea rakovoditeli na imberiata se naznachia da se vike caroi. I alai pominae nogu caroi da go upraliave Vizandioto, zatoa Makedoncite go velat Carigrat. Za nogu godini imashe Makedoncka dinastia ot Makedonci sho caruvae i ga upraliavae Vizandeickata Imberia.

Crkvata Sfeta Sofia ne beshe nogu daleku ot hotelo deka beme zastanati. Vlegome natre vo crkvata i tamo koga vlegvash vo natre na desnata strana ima edno golemo kadro pisano na imberatoro Justin. Vo natre nema svetici.

Koga go zea grado Turcite, Sultan Mehmed, toi sho vleze vo Carigrat, zapovedi crkvata da stani djamia. Vlegol vo natre kachen na kon i konio se uplashil, se krena prostu na dvete nodzi i ednata noga gibna na stiso i tamo stoe ku koncka traga.

I Mehmed se zakrepil na stiso da ne padni i ninata raka se znae na stiso. Slegol ot konio i otide na edna kolona sho e vo crkvata za da ga krepi chatiata na crkvata. Si go piknal prsto vo kolonata i ga zavrtil sata crkva da puli ukai Meka, tamo deka beshe roden Moameth, prvio sho ga napravi Musulmanckata vera. Dupkata ot prsto oshche stoe i sati nie pominame i si go pikname i nashio prs vo natre.

Ni gi raspravashe popajata sho beshe doidena so nas i ni veli "Mora da vi gi kaza sati via raboti. Ako sakate, vervate. Ako sakate, ne vervate. Ama e golema laga oti Mehmed ga zavrti crkvata so prsto i oti altaro sakal da puli ukai Meka. Oti na Risiancki crkvi altaro e na istok odeka ogreva snceto." Ni kaza deka beshe altaro.

Koga ga preze vlasta vo Turcia Kemal Atatur zapovedi sata boja da ga izvadat ot stisoite sho gime bojosano natre vo crkvata za da se pule ikonite sho bea pisani, i crkvata da ne bidi djamia toku da stani ko miuzio. I koshcho stana miuzio odi so iliadi narot da ga puli oti e nogu ubavo napravena za toa vreme sho ga napravia.

Oti togash nemashe mashini i takvi kolailci koshcho ima sega. Koga ga izvavae bojata gi rasipae kadrata. Edni kadra ne se pule nogu ubavo. Crkvata e napravena petio vek. Ima 1,500 stotini godini na toa mesto. Imala druga pomala crkva ama imalo nekoa revolucia tia godini vo grado i ga zapalia crkvata. I na istoto mesto ga napravia Sveta Sofia.

Otamo otidome da ga vime Turckata Sina Djamia, i taja nogu ubava. Predi da vlezime vo natre Turcite ni rekoe da si gi izvadime chelite. Otidome i vo miuzioto. Nogu skapo celi raboti vo natre sho imae Turckite pashi.

Otamo otidome na Grckoto Patriarhio. Pret da vlezish vo crkvata natre nadvor ima edna golema vrata i tamo Turcite go imae obeseno Patriarhino Grigorio Petio. Vlegome vo crkvata, zapalime sati po nekoa sfeshcha. Imashe pop vo natre i toi ni raspravashe za nogu raboti. Tamo ima vo crkvata eden peron otia peronie sho go imae zakovano Evreite Ristos. "Edenio peron," ni veli popo, "go imame nie tuka. Eden ima Papata vo Roma, i drukio go ima Patriarhiata vo Ierosolima."

Perono e kladen na edna sfetica ot Ristos i pominame sati, go gibname perono. Mestoto deka e Patriarhioto se veli Fanari.

Zhenata mu na popo ne prosheta po nogu drugi ubavi mesta i ni kazhvashe sekoe edno mesto ka se vika. Vidome nogu mesta po tia deka shetae Emilio i Ermioni. Otidome i pominame na mosto sho se meshe Evropa so Azia. Tamo e tesnoto morie. Ot mosto ugore ukai Crnoto Morie e mestoto sho go vele Vosporo. I naiubavite turiski hoteli i restoranta tamo. Gimae pominato naiubavite dena koga se lubea Emilio i Ermioni.

Malu pogore otoi most pravea druk pogolem most. Oti vrve nogu aftomobili i kamioni ot ednoto mesto na drugoto. E nogu machno. Treba nogu vreme da chekash za da pominish. Drukio most togash za brgo ke go otvorvae. Pot mostoite vrve brodovite sho ode za vo Crnoto Morie. Go vele crno oti tamo se imale udaveno nogu brodovi so narot. Nogu igra morieto i zatoa go nosi imeto Crno Morie.

Drukio den poftorno izlegome zaedno so popajata. Ne zanese tamo deka go prodave zlatoto. Misla go vele toa mesto Karavansarai. Tamo na toa mesto Turckata voina gi drzhela konite i sega e napraveno mali dukiani sho prodave samo zlatni raboti - prsteni, biseri, ubetki za zhenite, belegzii i saati. Ima na ret dveste takvi dukiani. Sfeti sato mesto ot zlato. Ne mozhish da pominish ot narot.

I edno chudno mi beshe vo nogu dukiani imashe mladi deca sho govorea Makedoncki jazik. Poiketo bea ot Vardarcka Makedonia. Ninite famili imae izbegano otamo koga Tito napravi kolektiva vo Makedonia i mu gimashe zeno nivieto. I zatoa pobegnae otamo i doidoa vo Turcia. Nogu zhalae za rodnoto mesto sho si go ostavia.

Sat toi den se raspravame so zlatnite raboti. Si nakupime sati prsteni otamo i zhenite sindjiri zlatni za na gusha nogu po eftini ot sho se tuka vo Afstralia.

Na vecherta so zhenata otidome vo edna biraria sho beshe tamo blizu do hotelo da se napieme. I alai govoreme po Makedoncki ne slushna eden sho rabotashe tamo. Doide pri nas i ne opita sho nacia sne? I mu velime oti sne Makedonci. I toi ni veli "I jaska sum Makedonec, roden vo Makedonia i tamo porasten." I ni veli "Jaska se rodi vo Strumica ama doidome tuka vo Stanbol da zhivime."

Sati sho beme turisteto vo hotelo na vecherta otidome vo edno Turcko kabare, i tamo pominame nogu ubavo. Slushname nogu ubavi Turcki pesni. Imashe i dve mladi chupi Turkini sho igrae beli denc.

Drukio den beme slobodni samite da shetame deka sakame vo Stanbol. Po dukianite si kupi sekoi eden sho mu trebashe, i drukio den ke si gredeme naza za vo Lerin.

Kinisame ranoto. Na chetiri saato pominame poftorno po Aleksandrupoli i zeme druk pat sho odi za vo Komotini. Ot Komotini ime nogu priateli sho beme zaedno voinici vo crnite godini koga beshe Gragianckata Voina vo Grcia. Ime priateli i ot Risianckoto naselenie sho zhivi vo toi grat i ot Musulmanckoto naselenie. Si reku ke naida nekoi poznat ama se pogodi Nedela toi den koga otidome vo Komotini.

Zastaname da se odmorime. Jaska pochna da shetam vo grado za da naida nekoi moi priatel. Ama za zhalos ne naidu nikoi. Samo na eden po imeto mu go naidu dukiano sho go imashe vo grado ama alai beshe Nedela bea zatvoreni sati dukiani. Nemame nogu vreme da sedime tamo za da oda da pobaram nekoi po doma.

Otamo otidome vo Ksanthi. Tamo zastaname za ruchok. I tamo isto nemozhe da stretna ot moite priateli. Vo Ksanthi ime sedeno samo edna nedela koga be voinik.

Ama nat Ksanthi vo edno selo sho go vele Ehino blizu do Bogarckata granica ime sluzheno vo toa selo poveke ot tri meseci. Toa e golemo selo. Je samo Musulmancko naselenie. Ot seloto ugore pochnuva planinata Haidu. I tamo e blizu granicata sho ga deleshe Makedonia ot Trakia. Ot Ksanthi se pulea sati planinie i ridovi sho gime pominato vo tia godini. I tamo po tia planinie sho ne deli stavae golemi borbi, i tamo spieme noshiata i mrzneme vo snegoite.

Tamo se imae otepano dva moi priateli. Imae stapnato mina narka. Izgubia jobata na ednash. I gi donesoa vo chadaro deka spieme so ni ponapre i pak zaedno ga pominame taja vecher samo tia bea mrtvi. I gi placheme cela vecher so drugite voinici.

Edenio beshe ot Lerinckata okolia, ot seloto Lehovo. A drukio beshe ot grado Kavala. Koga mi rastekna za tia dvata ochite mi naviree. Gi razmisli koku ubavo vrveme so tia deca. So toa sho beshe ot Kavala igrame ora zaedno i go imam na kadro kak igrame jobata. Toi sfireshe buzuki.

Ot Ksanthi zavrtime po pato sho odi za vo Kavala. Ne otidome vo Drama, taka mu beshe programata na toi sho go terashe baso. Nogu sake da oda da ga vida i Drama oti poiketo godini gi pomina tamo.

Ksanthi i Komotini ne se toku napredeni koshcho napredia gradoite Aleksandrupoli i Kavala so nogu ubavi hoteli i ubavi restoranta. Ama tia dvete gradishcha se pokrai morieto i pato sho odi za vo Turcia vrvi krs natre, i turiste sho ode za vo Turcia zastave za spanie vo tia gradovi. Isto i ot Turcia sho grede vo Grcia i za vo Jugoslavia vrve po tamo. Nogu turizam ima tamo.

Sati sho bea isterani ot Turcia koga se biea Turcia i Grcia dvaesta i prva godina ode da si gi vidve rodnite mesta. Isto odi i pomladata generacia sho se rodia vo Grcia za da vide ot deka se doideni ninite dedoi i ninite tatkoi. Isto toa go prave i Turcite. Sati sho bea rodeni vo Makedonia i tia sake da si gi vide rodnite mesta. I zatoa ima golem turizam i napredia nogu tia dvete gradoi.

Trgname ot Ksanthi. Ga pominame rekata Nesta. Grcite ga vele Nestos. Tamo e granicata na Makedonia i na Trakia. Pominame poftorno vo Kavala i na devet saato na vecherta imame stignato vo Lerin. Tamo go naidu brat mu na zeto Ilo, toi ima nina teksa i ne donese vo Neret.

Blizheshe vremeto sho trebashe da si doime naza vo Afstralia. Trebashe da oda i vo seloto na zet mi Pandil vo Gorno Kleshchina. Mi imashe narachano da oda vo ninto selo da mu ga izvada kukiata nina na kadro i da go izvada i sato selo. Drukio den vnuk mi Risto ne zanese so ninio aftomobil vo Gorno Kleshchina. Go izvadome na kadro seloto i otidome i vo kukiata na zeto. Izvadome edno kadro so zhenata vo ninata avlia. Zeme i edno malo kamche ot stiso na kukiata za da mu go donesa tuka vo Afstralia da go ima za spomen ot tamo.

Otidome da go vime i seloto Buf. Koga vlegome natre vo seloto ti beshe zhal da go gledash nogu golemo selo ama bes narot. Toa selo beshe naigolemoto selo vo cela Lerincka okolia. I sega imashe ostanati samo sto dushi sho zhivea vo seloto, sati kuki istureni, i tia malu lugie sho zhivat oshche vo seloto ne mu e milo bes narot. Gi mislat tia godini koga beshe preplnato seloto so narot i beshe nogu veselno, oti Bufchani bea nogu vesel narot. Nogu ubavi ora igrae i sega za nogu godini nema stanato nikakva veselba vo seloto.

Imam dosta poznati Bufchani tuka vo Melbur. Imame i nekoku zetoi ot Buf sho ime zeno Neretcki chupi, i tia kazhve oti nogu narot i tia izgubia vo Gragianckata Voina, poveke ot koku izgubime nie ot Neret. Poiketo Bufchani se begani vo Kanada i nogu ima begani vo Skopie i vo Bitola. Ima dosta i tua vo Afstralia, ama ne koku sho ima vo Kanada. Tragediata na Makedonckio narot je nogu golema koito ne se prekazhuva ka go ispulime sato selo.

Se vratime naza i otidome vo Dolno Kleshchina. Otamo otidome i vo Klabuchishcha. Tia sela pak ime poveke narot oti tamo ima poveke prosfiki. Ne se raspadeni ku nas Makedoncite po celio sfet. Vo vremeto koga Germania beshe vo nashte mesta ime odeno da zhnia letoto vo tia dvete sela, i koga rabote terzia vo Negochani po tamo vrve. Ama togai sati nivie mu bea strabotani. Sega sati gimae ostaveno i odea da rabote vo Germania.

Pominame i pokrai Negochani. Sake da go vida i toa selo oti tamo ime pominato nogu ubavo, ama i nogu saklmi vo moite mladi godini. Otidome i vo Kalenik. I otamo si doidome vo nashto selo.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret