Lagen

Drukio den mu vela na zhenata "Aide da odime i vo vashto selo da si gi vidime tia ubavite mesta koga se lubeme i litame so nashta mlados. Nema da odime so aftomobil. Ke odime po nodzi za da gi ispulime poubavo sati tia mesta po deka begame koga te zeme ot Lagen.

"I sakam," mu vela, "da odime na mestoto deka se staname za prvi pat i pregorime za nashta lubof. Sakam," mu vela, "da ga vida i nivata sho ga imame vo Popof Dol da mi rastekni za mladite godini koga te lube i rabote tamo i sho vidve ot daleku nekoi da vrvi po pato i si misle da ne si ti tamo?"

Kinisame ranoto za vo Lagen. Pominame pokrai nivata vo Popof Dol. Mu raspravi ka misle za nega tia godini. I taja mi reche "Nogu pati izlegve tamo na rido i pule ukai Neret. I ama vidve nekoi da vrvi po pato si misle i jaska da ne si ti toi sho odi po pato." Toa e istina. Dva mladi koga se lube samo takvi misli ke mu grede vo ninio um.

Posedime tamo na nivata malu vreme i kinisame za vo seloto. Stigname na krao seloto, na mestoto deka ga cheke taja vecher koga ke begashe ot Lagen. I mu vela "Dali umish tuka koga te precheka?"

I mi veli "Ka moi tia ubavi mladi godini da doidat pak naza. Ne ku togai maika mi sho me bieshe sekoa vecher oti tebe te sake. Sakam da se vrne tia godini naza ama da go imam voi um sho go imam sega. Togai ke mu kazha na maika mi koi treba da go zema. A togai me armasfashe za choek sho ne go sake."

Vlegome vo Lagen i zastaname tamo na chezhmata deka odeshe Dosta da lee voda koga beshe chupe. Tamo se beree sati chupi. Peea i po nekoa pesna i govorea sekoa edna koe momche go saka. Ama sega chezhmata stoe tamo samo sho nema nitu edna chupa da doidi da nalee voda i da zapee nekoa pesna.

Otidome vo brat mu na Dosta. Si gi ostavime tamo plachkite. I pak izlegome ot seloto za da odime na mestoto deka se imame stanato za prvi pat da go vime za posledno, oti po malu vreme ke begame za vo Afstralia i mozhi oshchednash da ne gi vime tia ubavi mesta sho toku gi misleme sekogash vo nashta zhivot.

Stigname vo nivata deka ga sademe krteli i tamo jaska so maika rabotame na nivata. I togash Dosta so vuina mu Filica imae doideno da sobere drva vo Neretckio sinor. Vlegoe vo planinata i pochnae da bere drva. Tamo deka berea drva nie odeme da leeme voda. Imashe izvor natre vo planinata. I togash jaska otidu da nalea voda i tamo blizu do izvoro Dosta bereshe drva.

Otidu pri nega da mu pomozha i tamo za prf pat pregorime. Do togash ne se imame zastanato. Samo so knigi se raspravame. Tamo na toa mesto ga zeme kletvata jobata oti ke bime verni za cela nasha zhivot. Koga stigname na toa mesto na jobata ni naviree ochite. Gi razmislime mladite godini sho gi pominame so golema siromashchia i so nogu golemi gailinia.

Vlegome natre vo planinata i otidome na izvoro deka leeme voda. Alai nema nogu narot vo selata drvata nema koi da gi sechi. Ime porasteno nogu golemi. Zastaname tamo do izvoro. Go ischistime oti beshe pokrien so roshki i shumki. Se napime otaja ubava studena voda. Toa mesto go velime nie Neretci Belio Kamen oti malu podolu ot izvoro ima eden golem bel kamen, i zatoa sato toa mesto go velime Belio Kamen.

Tamo okolu izvoro ima porasteni golemi buki. Edna buka sho e do izvoro jaska gi napisa nashte iminia so nosh. Ga zareza korupkata ot drvoto i napisa Risto Katin i Dosta Markoa. Ke ostani tamo za spomen do koa ke ima zhivot bukata. I koga ke odi nekoi eli ot nashto selo eli ot Lagen i ako e ot postarite koga ke gi prechita iminata ke mu tekni za nas dvata so Dosta i za nashta istoria sho stana vo tia godini.

Sedime na toa mesto nogu vreme. Ne ni se begashe ot tamo. Se misleme za togai koga se staname na toa mesto za prvi pat i beme jabota po osomnaese godini mladi. I sega sne sheese i tri godini stari. I ot ochite pochnae da ni kape solzite.

Vremeto pochna da se stemnuva i staname poftorno da si doidime vo Lagen. Spame taja vecher vo Lagen, vo brat mu Trajan na Dosta. Ama beme nogu uzhalani oti Lagen je ispusteno. Nema nogu narot. Samo sedomdese dushi zhive vo seloto. I tia sati stari. A ponapre zhivea poveke ot osom stotini dushi. I beshe nogu veselno selo koshcho imam pisano na drugo mesto. Tamo sekoa Nedela praveme ubavi veselbi so Lagenckite chupi i deca so ora i so pesni.

Koga staname ranoto otidome da izvadime kadro na mestoto deka gi praveme veselbite. Lagenci ga velea Polenkata. Lagen beshe nogu ubavo selo so nogu fidani krs natre vo seloto. I proleta koga ke rascutvae beshe nogu ubavo samo da sedish i da go gledash. I karshi seloto Lagenci imae livagie i sati bea plni so charchichok, dafadil sho go vele Ingilizite. I sat beshe bel i merisashe nogu ubavo. Fidanite rascuteni, livagieto beli ku platno belo, ti stoeshe ku da se namervash vo paradiso.

Lagen se granichi otkai istok so seloto Kotori, otkai zapat so seloto Bapchor, otkai severo so seloto Krapeshina i so Neret, otkai jugo so Bel Kamen, so Elovo i so planinata Vicho.

Lagenci se zanimavae so oralia i plodea zhivo imanie, ofci i kozi. Ne odea nogu po chuzhini ku nashte Neretci. Se rodvashe nogu bereket vo Lagen. Nogu troa odea vo Afstralia oti gi raneshe ninata zemia.

Lagen vo staroto vreme ne beshe na deneshnoto mesto sho se namerva sega. Beshe dolu blizu do Kotori. I toa mesto go vele Lagenci Star Lagen. Tamo Lagenci ime posadeno lozia, ime i nogu livagie. Kazhve za staroto selo kako zagina i toa koshcho zaginae i nogu drugi sela. Edni vele fatila nekoa holera i narodo pochnal na ret da umira.

I zatoa narodo pochnal da bega i da se zaselva po drugi mesta. Edni otishle familiarno se zaselile vo Prilep. Drugi famili zastanale nat Star Lagen gorena rido. Toa mesto go vele Lagenci Furnite. Tamo e blizu rido sho go vele Upio i Echmenichkata chezhma. A drugi otishle napravile kuki deka e deneshnoto selo. Po nekoku godini pochna da se namnozhva seloto. I tia sho bile zaseleni blizu do Echmenichkata chezhma doshle i tia vo novoto selo. Lagen istanalo pogolemo naselenieto. Tia famili sho bile begani vo Prilep ka naukle oti stanalo drugo selo so imeto Lagen doshle ot Prilep so familite i tia se zaselia vo novoto selo.

Alai beshe Lagen pomalo selo ot nashto, Lagenckite deca gredea zevae nevesti ot Neret. Isto i chupite se mazhea vo Neret. Oti poveketo famili sho bea vo Lagen bea rodnini pomegu ni. Isto stavashe i vo Neret. Oti bea togash selata pomali i poiketo lugie bea rodnini. I zatoa odea Neretci zevae Lagenki chupi, isto i Lagenckite bekiari zevae Neretki.

Na moita maika baba mu beshe Lagenka. I na mojo dedo prvata zhena beshe Lagenka ot Ruzhinte. Na maika baba mu beshe ot Markoite. Ne ot na zhenata mi sojo toku ot drugite Markoi. Bee dve sestri se mazhie vo Neret. Ednata go ze dedo Strezo. Drugata se mazhi vo Marinte. Na dedo Stoiche Lagenkata mu umre i dedo se prezheni i ga ze baba Mara ot Chetirok. Ot Lagenkata mu se rodi na dedo striko Kiriaki. Ot baba Mara se rodi mojo tatko.

Isto i na Dosta. Ninite babi jobete bee ot Neret. Prvata zhena na dedo mu Mitre mu umre. Ne znam ot koi soi beshe. Ftorata sho ga ze beshe ot Bakrncheite, na Vane Bakrnchef kerka.

Isto dedo mu imashe mazheno sestra vo Neret, vo Dimoite. I brat mu na dedo mu Mitre, File Markof, imashe mazheno kerka vo Neret, prvata zhena na Kote Kiref.

Na Neretci i na Lagenci krfta e nogu zameshana. Koi da go opitash Lagenec eli Neretec ke ti rechi baba mi eli prebaba mu oti beshe ot Neret eli ot Lagen. Nema drugi sela tamo okolu da ime toku rodnisfo koshcho ime Neretci i Lagenci.

Ni doide redo i nie so Dosta da go podrzhime rodnisfoto pomegu Neret i Lagen koshcho go imae nashite babi i nashite dedoi.

Lagenci imae dve crkvi vo seloto. Ednata se vikashe Bogoroica i drugata Sfeti Tanas, koito sega e isturena. Imae i dve pomali crkvinia nadvor ot seloto. Ednoto sho e nat seloto go vikae Sfeti Ilia. A drugoto sho e pot seloto go vikae Sfeti Tanas. Ne e nogu daleku ot seloto i toa crkve ima edna chudna istoria koshcho raspravat postarite sho bea togash koga stana chudoto so dva Francuski voinici.

Koga stavashe Prfio Svetovni Boi vo nashte mesta imashe nogu Francoska voina koshcho vo nashto selo taka imashe i vo Lagen. Togash Francuzite gi sechea planinite i drvata gi pushvae vo Francia. Oficero sho beshe vo Lagen na voinata zapovedi dva voinici da ode da go poseche edno golemo dabo drvo sho beshe blizu do crkveto Sfeti Tanas. Otishle voinicite za da go poseche drvoto i pochnae da go biche so bichkia, oti beshe dosta golemo. I odma jobata umrele na istoto mesto.

Ka nauchi oficero sho stana takvo chudo se uplashil nogu ot sveteco da ne mu napravi neshcho losho i na nego oti toi gi zapovedi da ode da go poseche drvoto. Otishol vo Lerin, kupil novi lamarini i ga pokrir crkvata Sveti Tanas sho beshe vo seloto. I drvoto sedi oshche i nikoi ne odi da go posechi i se znae beleshkata ot bichkiata deka imae pochnato da go seche Francuskite voinici.

Isto i Lagenci bea i tia razdeleni na dve koshcho stavashe tia godini so propagandite na Grcite i na Bogarite. Edni odea vo crkvata sho psalvae po Grcki a drugite vo crkvata sho psalvae na Bogarckio jazik. I tia imae dva popoi vo seloto. I tia se tepae pomegu ni koshcho se tepae i nashte Neretci. Grckio vladika sho beshe vo Kostur Karavangeli imashe otkupeno nogu Lagenci so pari i gi napravie istite famili sho bea rodnini da ne sake da se navide eden so druk.

Predi da se rashirat Grckite i Bogarckite propagandi vo Makedonia narodo beshe nogu miren i mil pomegu sebesi. Sati sela vo Makedonia bea nogu veselni so panagirite sho si gi pravea. Se znaea pomegu ni koi se rodnini i priateli.

Neretci koga go pravea panagiro na Sveti Tanas leten sato selo ot Lagen gredeshe na panagiro. I taka se bendisvae mladite pomegu ni i se zevae. Isto i Lagenci koga pravea panagir na Petkof Den sati Neretci odea vo Lagen na gosti. Bea nogu mili i veselni jobete sela.

I ot koa vlegoe chuzhite propagandi vo Makedonia se zapizmia ne samo rodninite pomegu ni toku i sati sela pochnae da se pizmat. Nekoe selo trgalo na Grcko, drugoto na Bogarcko. Zaboravia sho se Makedonci i se tepae za chuzhite interesi. I Lagenci izgubia dosta narot koga stana Ilindenckoto Vastanie tretata godina. I ot koga ga rasparchia Makedonia na tri parchinia Grcite, Srbite i Bogarite, pochnae da se zaboravat sati ubavite obichai sho si gi pravea pomegu ni selata vo Makedonia oti edni stanae Bogari, drugi Srbi, a drugi Grci. Se zaboravia i rodninite. Novite generaci ne znaea koi mu e rodnina i koi ne, oti ne odea i ne gredea ko ponapre na gosti sho si odea starite i znaea i pomladite koi mu e rodnina i koi ne.

Jaska ode vo Lagen i ne znae ot chupite Lagencki koa mi e rodnina i koa ne mi e. Mozhi da se zapoznave so nekoa sho mi beshe rodnina oti tamo vo Lagen ime poveke ot peches treti brachedi ot chupite sho beme istata vrs, i mozhi da se sluchuvashe so nekoa moja rodnina da se zalubime bes da znaeme sho sne rodninie. Taka go razdelia nashio narot novite okopatori da si gi zaboravi i rodninite. Berikiaterse nie so Dosta sho ne se zgodime da bime rodnini. Vo nogu drugi sela se sluchia takvi sluchki rodninie da se zalubat.

Posle razdelbata na Makedonia i Lagenci pochnae da bege i da se preselve po drugi mesta. Nogu otidoa vo Bogaria.

Koga se otvori Afstralia pochnae da grede nogu vo Afstralia. I koga stana diktaturata na Metaksa triesta i shesta godina i go zaprea Makedonckio ezik da ne se govori pochnae i Lagenci mashovno da go napushvat seloto i da grede vo Afstralia. Oti pulea kakvi kriminalcki raboti praveshe Grcia na nashio narot za eziko i sho nemae stalno policia vo ninto selo koshcho imame nie Neretci. Samo ednash nedelata odeshe policia ot Neret vo Lagen. Ama oti pulea sho stavashe vo Lerin ka go machea narodo i ne go ostavae da si govori na maikinio ezik, i na ni mu beshe nogu teshko da pulat takvi diskriminaci. I taka pochnae i tia da begat za vo Afstralia.

Vo Lagen mu odeshe sekoa godina letoto nachalniko sho beshe vo Lerin. Nomarhi sho go veleme nie Egeicite. Mu odeshe tamo i nemozhea od nego da si pregorat po Makedoncki. Nomarhi se vikashe Cakcira i toi beshe zaedno so Pavlo Mela koga stavae borbite pomegu Bogarckite komiti i pomegu Grckite. I nogu pati odele vo Lagen zaedno so Pavlo Mela. I sega ka dobi ninata politika istana nomarhin. Imashe i nogu vo Lagen sho go krepea Pavlo Mela i zatoa mu odeshe sekoa godina vo Lagen.

A noseshe i bandata ot Lerin da sfire sekoe utro koga go krevae Grckoto zname, i na vecherta istoto sfirea koga da go slegvae. I togash sati Lagenci trebashe da zastanat prostu deka da bea. Ako nekoi ne zastavashe prostu i mirno dur da go kache znameto i dur da go sleze i gi vidvashe Cakcira odma gi sudeshe i gi globea nogu pari.

Koga doide Germania vo Grcia i pochna revolucia protif Germanci partizanite sho imae izlezeno nogu pati sedea vo Lagen oti beshe blizu planinata Rogus sho ga vele Lagenci. I otamo pochnuvashe golemata planina Vicho i ako vidvae nekoa potera ot Germanci mu beshe po kolai da pobegnat vo Lagen.

Togash sedeshe stalno i eden politichki komisar na Komuniskata Partia sho beshe otgovoren za sata Lerincka okolia. Se vikashe Thano. Misla toa ime mu beshe lazhovno.

Ot Lagenci togash nemashe izlezeni partizani ama koga stana poftornoto partizansfo i pochna Gragianckata Voina vo Grcia sati mazhi gi sobrae da ode partizani. Kurtulia samo tia sho bea begani vo Lerin. Otidoa i nogu chupi partizanki ot Lagen. I sati malite deca gi zea partizanite i gi pushchia po sati sosialiski drzhavi. Vo seloto ostanae samo starite.

Seloto Lagen.

Voa e kadro ot seloto Lagen. I Lagenci dadoe nogu zhrtvi vo Gragianckata Voina. Se ubia i nogu ot chupite sho bea odeni za partizanki.

Se otepae i nogu nashi rodnini. Se otepa edna nasha rodnina Kata Kostoa, kerka na Stoiche Kostof. Isto se otepa i brat mu Kole. Imame rodnisfo so taja familia. Se otepa i edna vnuka na Dosta, kerka na sestra mu Vasilka. Lena Kirkoa beshe armasana za Pavle Deluichin, sin na Vasil Deluichin.

Spretu naselenieto sho go imashe Lagen dade dosta zhrtvi vo borbata i sega koga go vidome seloto ti beshe zhal da go gledash. Ot kukiata na Dosta ugore nema nikakva zhiva dusha. Taja mala cela se zapusti. Noshiata ti e stra da sedish tamo alai sati kuki rastureni, nikakof choek nemozhish da vidish, nitu kuche da lani, nitu petel da popee ranoto.

I Dosta mi veli "Begai. Da begame. Ne mi se sedi tuka, aku tuka si porastena. Bes narot ne je milo seloto."

Nogu Lagenci ima zaseleni vo Pert, Zapadna Afstralia. Ima nogu i vo Melbur, i nekoku famili vo Adelaid. Ima nogu i vo Kanada. I nogu famili sho bea begani vo sosialiskite drzavi se zaselia vo Skopie. Grcite ne gi ostavat da si odat naza vo seloto. Ne samo Lagenci i Neretci toku i ot sati drugite sela nemozhat da se vratat naza oti se pishat Makedonci.

A koga stavae borbite i mu velea vie Makedoncite ste nogu dobri borci na koa strana ste. Isto i nas vo askero. Taka ni velea. Ne potkrevae so lafoi za da si ga turvame krfta za ninite interesi. I sega tia lugie sho se borea i dadoe toku zhrtvi ne gi pripoznavat oti se pishat Lagenci eli Neretci.

Treba da go otkazhat imeto nino i imeto na seloto i setne da gi primat oti Grckio kum ni klade novi iminia na sati nas i na sati sela i gradovi. I treba da si go otkazhime imeto sho ni go dade nashio kum i da go zemime imeto na nofio kum. Je za zhalanie - nashio Makedoncki narot raspaden po sat sfet bes nina tatkovnina.

Drukio den zaedno so Dosta proshetame vo seloto. Gi vidome sati rastureni kuki. Se prevodime so rodninite sho se oshche malu ostanati vo seloto.

I si doidome vo Neret. Toi den imae doideno dva mina vo nashto selo i bea ot Chetirok, ot na baba mi seloto. Bea poznati so zeto Ilo. I zeto mi reche "Ela da te raspoznaja so ni. Se nogu dobri."

Otidome so zeto i gi naidome vo restorantoto na Sotir Melichef. Se opozname i pochname da govorime za makite na nashio narot. Tia dvata bea vo organizaciata Makedoncka sho bara chovechki prava za Makedonckio narot. Predi nekoa godina dva moi poznati tuka ot Melbur si imae odeno vo Grcia i se stanae so organizaciata sho bara chovechki prava za Makedonckio narot - da mu se dadi pravo ot Grcite da si govorat Makedoncite na svoio ezik, da mu se dade i skolinia. I donesoa manifesto ot organizaciata sho beshe vo Solun.

Vesniko Aich go pisa Makedonckio Manifest. I Grcite tuka vo Melbur protestirae oti nemalo takva Makedoncka nacia vo Grcia oti nie sni bile Grci aku govorime druk jazik vo vremeto koga beme oshche vo Grcia.

Vo Rusia imashe pochnato da nazhiva nachionalsfoto pomegu trite Baltichki drzhavi, Lithuania, Estonia i Latvia. Ruskio presedatel Gorbachef imashe pochnato novi reformi da pravi vo ninata drzhava. Barashe da mu se dadi pravo na sati petnaesto republiki da glasi narodo dali saka da zhivi pot komuniski rezhim eli saka da stanat dimokraticheski reformi vo drzhavata - perestroika i glasnos sho ga vele Rusite.

I pochnae sati trite Baltichki drzhavi da prae referendom i se otkazae ot Ruskio sojuz i sakae da bidat samostoalni drzhavi. I taka pochna da se rasturva Sovietckio Sojuz. I beshe ochevidno oti ke se rashiri i po sati drugite republiki i taka pochna vo Rusia da se turva komunizamo.

I toa go chekae nogu godini sati kapitaliskite drzhavi oti do togash se plashea ot Rusia i ot komunizamo da ne se rashiri preku celio sfet. I mu davae na argatino podobri uslovia za da zhivi. A ponapre predi da stani komunizam vo Rusia argatino beshe prenuden da rabota ot ranoto duri do noshia samo za edna misurka supa, i da go prodave bogatashite ku nekoe imanie ot eden na druk.

Izmenite sho stanae vo Rusia se otchekuae da stane i po sati drugite sosialiski drzhavi. Edna po edna pochnae da se otkazhve ot komunizamo. Pochna da nazhiva nacionalizamo.

Se puleshe toa sho ke stani i vo Jugoslavia.

Dvata mina so gi stana ot Chetirok mi raspravia nogu raboti sho stava i vo Grcia, sho ima pochnato Makedonckio narot da si go bara pravoto. Nogu ot mladata generacia pochna da ne se plashi i da si go bara pravoto. Makedonckata organizacia sho beshe za chovechkite prava na Makedonckio narot imashe pochnato da izvava nin vesnik. Se pechateshe vo Karadjovata. Imeto na vesniko mu beshe Ta Moglena na Grckio jazik. Otgovoren za vesniko beshe eden pop. Na nogu pati Grckata drzhava mu go imashe zatvoreno vesniko da ne se pechati.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret