Seloto

Dragi chitateli, ovia nekoku redovi sho gi pishuvam je za nasheto selo Neret. Ne sum nekoi istorichar da sakam da prava nekoa istoria. Samo sakam da mu ostava na moite sinovi i na moite vnuci nekoku dokumenti za da znae odeka mu drzhi koreno, odeka doide ninio tatko i ninio dedo, i zasho si go ostavi rodnoto mesto i doide da se preseli vo ovaja dalechna zemia. Ne samo ninio tatko i dedo, tuku i nogu drugi Neretci si go ostavia rodnoto mesto i doidoa da se preselat vo dalechna Afstralia. Ne go napushchime samo nie Neretci rodnoto mesto, toku i nogu drugi sela i gradovi ot cela Makedonia si gi ostavia tatkoite ognishcha i doidoa vo ovaja zemia da naidat pomiren zhivot. Za ni i za ninite deca ke rasprava i za nashite postari dedofci kako zhivele vo ninoto vreme i kakvi maki vidoa ot Turckoto ropsfo, kakvi maki vidoa i nashite tatkoi i nashite maiki, i kakva tragedia vidome i nie pomladite generaci, i sho beshe toa sho ne napravi da si go napushchime nashto ubavo rodno mesto i da doidime vo dalechna Afstralia.

Imam sobrano nekoku dokumenti ot nashi stari Neretci koito i na ni mu imae raspraveno ninite postari dedofci kako zhivele vo staroto vreme i sho obichai imae tia godini. Gi e nogu teshko da dokazhish tochno za nogu raboti zasho nema ostanato neshcho pisano ot postarite. Tia godini nemae skolinia da uchat, i Turcia ne se zagrizhi za Risianckio naroto da go nauchi pismo. Gi e dosta teshko da mozhish da dokazhish nogu raboti. Makite na Makedonckio narot ne se dokazhvat i nitu mozhish da gi prepishish za celata Makedonia, a naipoveke za nashio del na Makedonia sho padnafme ne samo pot Turcko ropsfo toku i pot Grckoto ropsfo. Nogu e machno i teshko vo tvoito mesto deka si se rodil, deka bile rodeni i tvoite dedofci, da nemash pravo da si go govorish tvoio maichin ezik, da nemash pravo da si gi sluzhish tvoite obichai, tvoite ora i tvoite pesni.

Seloto Neret slikano na 1987 godina.

Seloto Neret je Makedoncko selo koito sega se naodva vo Grcka teritoria vo Egeickio del na Makedonia, Lerinckata okolia, sedomnaese kilometri daleku ot grado Lerin, jugo zapadno ot Lerin otkai stranata na planinata Vicho. Legnato ku vo sidelo pomegu planinata, Ornicata i Smoro otkai jugo, Delka i Osenicata otkai severo, i Derveno otkai zapat. Neret je planincko selo so nogu ubavi planinie, Ornicata, Smoro, Osenicata, Bachulishche, Jiankoflas i golema padina. Ima i nogu ubavi zeleni livagie i nogu studeni vodie. Seloto je pokrieno so nogu fidani, jabka, krushi, slivi, chereshi, orei, kosteni i nogu drugi emishi. Koga gredeshe proleta i rascutvae sati emishi, seloto beshe oblecheno vo bela ruba. Ti beshe milo da go gledash cutovite. Merisae nogu ku nekoa mlada moma naturena so livanto.

Neret je chisto Makedoncko Pravoslavno selo. Ima chetiri crkvi. Naistara crkva je Sveti Tanas, napravena shesnaestio vek. Posle nega je Sveti Nikola i Bogorodica i naiposledni napraven je manastiro Sveti Luka. Vo postarite godini imae pomali crkvinia. Koga se namnozhi naselenieto, togash pochnae da pravat pogolemi crkvi.

Natre vo seloto techat tri reki. Dervenckata, Drenckata i Kaznofckata. Podolu ot seloto ima i drugi reki, Rachishcheto, Sedom Kladenckata i sati se meshat na edno i ga pravat golemata reka sho ga vikat Greshina, koito techi krs Lerinckoto pole i se mesha so rekata Crna vo Vardarckio del na Makedonia.

Vo postaroto vreme seloto imalo blizu tri hiliadi zhiteli, pet stotini kuki, imashe dvaese i edna vodenica sho melea brashno, imashe i shes valici sho valae sheaci i velenca. Togash narodo noseshe sheachni plachki, giurdi i sheachni pantaloni i nogu drugi raboti.

Vo seloto Neretci se zanimavae so oralia, edni plodea imanie, kozi, ofci. Mazhite odea na chuzhina. Vo staroto vreme odea da rabotat vo Rumania, vo Bogaria, vo Anadolo, edni odea vo Sveta Gora. Na poveketo Neretci zanaet mu beshe bichkiata. Odea po selata i koi imashe drva za bichenie mu gi bichea. Imashe i ot drugi sela sho bichea ama nashite Neretci bea prechueni i sati gi sakae i mu davae rabota. Tia sho odea vo Sveta Gora berea maslinki, kopae po loziata i nogu rabotae vo planinata, sechea drva. Letoto se vratea vo seloto i se zanimavae so domashni raboti - oranie, sadenie chenki, bobovie, krteli, drva branie za zimata. I koga ke gredeshe esenta odea pak vo Sveta Gora. A tia sho plodea zhivo imanie koga gredeshe zimata kozite gi nosea vo Shkia oti vo seloto fatvashe nogu snek i nemozhea da gi ranat i zatoa gi nosea vo Shkia. I proleta se vratea pak vo seloto.

Neret je dosta staro selo. Za zhalos nemame tochno podatoci koga se zaseli seloto vo mestoto deka se namerva sega. Vo postaroto vreme nemalo selo deka se namerva seloto sega. Imalo selo vo Lasheica koito izgubilo neznam po kakof nachin vo toa mesto nogu nashi Neretci. Koga gi orae nivieto naiduvae nogu zamancki raboti, zemneni kiupovi i grnca i drugi raboti. Seloto pochnuvalo ot mestoto sho go kazhvame Koblica, Vergori i Lasheica. Nemame podatoci koe mu beshe imeto na seloto ama koshcho se izgledva treba da se vikashe Lasheica oti toa sato mesto se vika Lasheica. Imalo i drugi pomali sela tamo okolu, imalo naselenie vo rudinie.

Imashe zaseleni i vo Gagachka, koito tamo imae i crkva, beshe isturena, oshche stoea stisovite i kamenieto. Tamo na toa mesto imashe niva Mitre Eftof i ne go orashe toa mesto oti bilo vakafcko. Tamo imame i nie Katinte gradina. I oshche stoe kamenieto ot crkvata. Ne se gleda da beshe nogu golema. Imashe i drugo selo vo Selishche karshi Manastiro Sveti Luka. Tamo zhivele nashi prededofci i se kazhvale Shugarefci. I na toa mesto imame nashe mesto koito sega taka e ostaveno, nikoi ne go rabota. Naselenieto sho beshe vo Gagachka, poveketo mesto beshe na Stogioite, koito i nie imame rodninsfo so toi soi. I zatoa imame i nie mesto tamo.

Imashe selo i vo Lopushec. Imashe tamo ostanati grobovi koga doidoa Turcite vo Makedonia. Nekoi Turchin go napravi nini chiflik i plodel imanie.

Isto imashe golemo selo pred i da stignish vo Neret nekoi pet kilometri. Se vikalo Marena. Grobovite oshche stoea i duri do nasheto vreme. I tamo naiduvat nogu zamancki raboti. Imalo i golema crkva i koga da odeme za vo Lerin narodo se krsteshe koga ke stignuvashe na toa mesto i den denes nogu lugie oshche se krstat. Kako zagubi toa selo tamo i kako zagubi seloto Lasheica vo nasheto mesto ne je poznato. Edni kazhvat fatila nekoa boles koito ga velea panukla. Izumrel nogu narot. I tia sho ostanale zhivi se preselile po drugi mesta.

I za deneshnoto ime na nasheto selo sho se kazhva Neret bilo doideno ot Turckio zbor Nered i po sati knigi se pisuva Nered, a nie si go vikame Neret so 't' ne so 'd'. Koga doshle Turcite vo Makedonia na cheternaestio vek doshle vo nashto mesto i ne nashle nikakva zhiva dusha vo seloto Lasheica i rekle Nered, nema nishcho. Na Turckio ezik toi zbor saka da kazhi pusto mesto ispusteno. Ovoa mi go kaza eden moi priatel Risto Bozhanin koito mu imal kazano ninite dedoi. Koga mi kaza Risto jaska opita Turci sho rabotae so sin mi Tanas. Zaedno i tia kazae toi zbor na Turcki saka da kazhi neshcho ispusteno. Mozhi otoi zbor da doide imeto koga pochna da se naselva poftorno seloto deka se namerva denes. Jaska opita eden druk starec, Krsto Stamenof. Toi pripolaga imeto da doshlo ot nekoi Vlasi. Gredele tamo so ofcite i go vikale toa mesto Nerotopo, oti imalo nogu voda. Na Grckio ezik nero se vika vodata. A drugi kazhvat bile nogu mali selca naredeni i nekoi sho gredele ot drugi sela velele gledai kako se na ret, a edni kazhvat nemale nikakof ret vo seloto i zatoa go vikale seloto Neret. Kako doide imeto ne mozhime da kazhime tochno. Ot koi zbor se nareche da se vika Neret nema ostanato nekoi spisanje od nashite postari dedofci, oti tia godini narodo ne odeshe na skola da se uchi pismo. Turcia stoeshe pet stotini godini vo Makedonia. Ne se zagrizhi da go nauchi pismo Risiancko narot, i zatoa ne mozhime da dokazhime tochno kako doide imeto na nasheto selo i na nogu drugi sela vo Makedonia.

Staroto naselenie mozhi da zboruvashe druk ezik zashoto nogu mesta okolu nasheto selo gi vikame koshcho gi naidome iminata ot postarite kako gi vikale, i ne znaeme sho znachat tia iminia. Imame nogu takvi mesta i ke kazha nekoku ot nif: Chuno, Koblica, Vergori, Lasheica, Gagachka, Lashinata, Pagiurovo, Maklinieto, Mirashica i nogu drugi.

Ovia nekoku iminia se ostanati ot stario Makedonski ezik.
Denes deka se namerva seloto treba da pochna da se naseluva ot koga doidoa Turcite, oti staroto selo sho beshe vo Lasheica beshe ispusteno, mozhi ot bolesti, mozhi i ot nekoi bogiovi, oti na nashata zemia Makedonia ima videno nogu bogiovi so stavae vo tia mesta. Planinckite sela se naseleni posle Turckata okopacia. Poveketo nash narot zhiveshe po poliniata. Koga doidoa Turcite mu gi zea nivieto na nogu. Mu gi zevae zhenite, sestrite. Mu gi zevae mashkite deca, gi poturchvae, i gi kazhvae janichari. Nekoi aku imashe ubava kerka mu ga zevae. I taka nashio narot beshe prenuden da go napushchi rodnoto mesto i da odi da se preseli vo drugi mesta daleku ot Turcite.

Mu gi ostavae nivieto na Turcite i odea vo planinieto deka naiduvae podobro mesto. Tamo se zaselvae. Sechea drva vo planinata. Si napravae kalivie za da se chuvat ot stut i ot dozhdjovite. Prvo pochnuvae da plodat imanie, kozi, ofci, i posle sechea mesta ot planinata i gorea drvata. I si otvorvae nivie za da si sadat sho mu e po istizno. I taka pochnae da se pravat novi sela po planinckite mesta. Vo nashto imashe nogu kalivie okolu satio sinor Neretcki i posle fatia da si pravat kuki i da se berat na edno mesto. I taka stanae poveketo sela. Ne znaeme tochno koa godina pochna nasheto selo da se naseluva na mestoto deka se namira sega. Koshcho pisa pogore, staroto selo sho beshe vo Lasheica beshe ispusteno i Turcite go kazhvae sato toa mesto Nered dan zaginato i taka ostana imeto i dur do denes.

Koi bea prvite sho pochnae da pravat kuki vo deneshnoto mesto deka se namerva seloto ne je poznato. So sefte imalo samo shes kuki. Samo mozha da kazham za nashi prededofci kako doshle i se preselia vo Neret. Ot mashkata strana na nashio soi nekoi dedo doshol ot Vodenckio krai i se preselil vo seloto Selishche. Toa selo ne bilo ispusteno. Tochno imeto ne mu go znaeme kak se vikashe i dali ninata zhena beshe ot staroto naselenie. Ama koshcho se gleda nivieto sho gima vo seloto se naedno so drugite nashi selani koito bile eden soi Tanasoite, Gazilainoite, Chapkunoite, i nogu drugi ot Gornata Mala.

Togai tia godini ne drzhea edno prezime. Mu go zevae za prezime na dedoto imeto. Ako da se vikashe Tanas, dedoto i mladite gi vikae Tanasoi. Taka bea preziminiata tia godini. I zatoa gi e nogu teshko da go naidish kako ti drzhi pokolenieto. Eden ot starite, Done Chapkunof, toi kashvashe oti sni bile ot eden soi i toi soi se vikale Shugarefci ot zhenckata strana i koito go imame zeno i prezimeto sho se vikame Katini. Nash prededo bil Prilepchanec. Izbegal ot Prilep i doshol se preselil vo seloto Mala. Togash nemalo Turci vo Mala. Nakupil stoka vo Mala i tamo se ozhenil. Za malka i mu se rodi edno chupe i go krsti Kato. A toi se vikashe Lekso Klanchef.

Koga doshle Turcite vo seloto Mala i tamo pochnae da go gonat nashio Makedoncki narot i nogu ot Makedoncite pochnae da begat otamo i da se preseluvat vo drugi sela. Nogu oshle ot Mala vo Turie. Edni se preselile i vo Neret i togash dedo Lekso i toi se prenudil da ga napushchi Mala i da se zaseli deka nema Turcko naselenie. Znaeshe ka go terorirae narodo Turckite pashi vo Prilepckata okolia, ka mu gi zevae decata na Risianite i gi pravea janichari, mu gi zevae kerkite vo Turckite haremi i ubavite nevesti, i zatoa ne sakashe da zhivi vo Mala zaedno so Turcko naselenie. I kerka mu Kata, ka pochna da rasti, bila nogu ubava i se misleshe koga ke porasti pogolema da ne mu ga grabnat Turcite. I taka se krenal otamo i doshol vo Neret i napravil kukia na mestoto deka se namerva denes nashata kukia sho ga napravi mojo tatko.

Togash imashe golemi planinie okolu seloto i gredite sho gi poseche za kukiata bile posecheni ot Pagiurovo i Gecoa Padina. Koga doshol dedo Lekso vo Neret doshol so nego i eden nin priatel koito i toi bil ot Prilepckata okolia. Se vikal Kapilico i napravil kukia vo Kapolichoa Mala, i ot ninoto ime sega se vika tagia mala Kapolichoa. Koga doide dedo Lekso vo Neret bil nogu rabotlif i nogu stopan. Napravil nogu nivie i livagie vo naidobrite mesta. Togash ga sechea planinata, gi gorea drvata, i pravea novi nivie, i zemiata alai ne beshe nikogash strabotana. Nogu bereket mu se rodvalo. Napravil nogu lozia deka e nivata nasha, na dabo tamo napravil kaliva i plodel ofci. Za kuso vreme stanal nogu dobor chorbadjia. Deka e mestoto sho go vike Valeec, na toa mesto napravil valica, i zatoa sega toa mesto se kazhva Valeec. Ot valicata go ze imeto i sati togash odele da vale velencinia i sheaci kai dedo Lekso.

Koga poraste golema kerka mu, Kata, stanala nogu lichna. Bile poulaeni bekiarite po nega. Eden bekiar ot Gornata Mala ot Shugarefckio soi bil nogu mangup i mu ga pobara na dedo Lekso kerkata. Se vikashe po ime Kosta. Imal i drugi brakia i doide zet na kuki vo dedo Lekso oti dedo Lekso nemal drugi deca. Koga doide zet na kuki i sati go velea Kosta Katin i taka ot nego i ot baba Kata ni ostana prekaro Katini. Dedo Kosta imal pet kerki i naiposle mu se rodil dedo Stoiche na moio tatko. Tatko mu dedo Lekso zhivil sto i edinaese godini. Izvashol novi zabi. Dedo Kosta zhivil sto i pet godini. Dedo Stoiche nablizal sto godini. Ovia mi gi raspravashe tatko mi i moita baba Mara. I taka pochnae da rastat selata.

Sati sela si kladoa sinori dodeka da ima pravo. Sekoe edno selo da go rabota mestoto. Nashto selo Neret se granichi otkai istok so seloto Krapeshina, ot zapat so selata Turie i Trsie, otkai severo so seloto Nevoleni i Kalugerica, otkai juzhnata strana so selata Bapchor i Lagen.

Vo Turcko vreme satio sinor Krapeshki beshe Turcki chiflik. Go imashe eden Turchin deka beshe staroto selo Marena. Turchino ne mu gi rasipa grobovite sho bea ot staroto pleme. Vo Marena go rabotashe. Sato mesto okolu grobovite bea ostaveni.

Druk Turchin go imal Lopushec za chiflik i plodel imanie. Go zevae Makedonckio narot da mu rabota samo za lebo. Aku vidvae nekoa ubava devoika ga zevae. Nogu takvi sluchki se sluchia vo Risianckio narot. Edna takva tragedia stana vo Bitolckio vilaet. Ednasi moma beshe armasana za edno momche ot ninoto selo. Se vikashe Spase. Na momata imeto mu beshe Cveta. Bila nogu lichna i ubava. Rabotale po nivieto i Cveta oshla da nalee voda. Na pato ga stretna eden Turchin aga, i ka ga vide toku lichna ga grabna i ga zanese vo ninio sarai. Sakashe da ga pravi nina zhena. Koga nauchi armasniko Turchino sho mu ga ze Cveta se uzhala nogu. Nauchi i brat mu na Cveta i toi nogu se naluti. Mu otide na Turchino da mu rechi da ga pushchi Cveta i Turchino mu veli "Cveta ke bidi moa zhena". Se vrati brat mu na Cveta doma i so armasniko Spase reshi da odat noshia vo Turckio sarai da ga uslobodat Cveta. Zedoa pushki i mu otidoa. Ubia nekoku Turci sho chuae, vlegoa natre i ga zea Cveta naza vo seloto. Stana sut vo Bitola ot svetckite konsoli i mu ga vrati Turchino naza Cveta na Spase. I reshia odma da pravat svadba. I Turchino nauchi sho den ke bidi svadbata. Ze nekoku Turci so nego i otide vo seloto na Cveta. Stavashe tamo golema veselba. Sati bea radosni i veselni. I koga trgnae da odat vo crkva za da gi venchat mladite i togash stignae Turcite vo seloto. I togash stana golema borba pomegu rodninite na Spase i na Cveta so Turcite. Ot radosna svadba stana krvava. Padnae ubit i brat mu na Cveta, Spase i nogu drugi nini rodnini. Se ubia i nogu ot Turcite. Padna ubit i toi sho ga imashe zeno Cveta. Ostana vo istoriata taja svadba. Makedoncka Krvava Svadba ima bukovi pisani za tagia svadba.

Ovoa stana vo pobliznite godini. Vo postaroto vreme stavae nogu poloshi raboti. Turcite ne go smetae Risianckio narot. Sho sakae toa mu go pravea. Mu gi zevae zhenite na Risianite, mu gi zevae kerkite, mu gi zevae sestrite, i zatoa nogu gi zevae pushkite i odea vo planinata noshiata. Slegvae vo selata deka imashe Turcko naselenie, mu gi palea kukite, mu gi ubivae familite, mu gi palea nivie koga blizhea za zhnatie, i deniata se kriea po planinite. Turcko asker odeshe da go goni ama beshe nogu teshko da gi fatat. Turcite gi gorea Risianckite sela aku naukvae ot tamo se kriat aiducite. Aiduci gi kazhvae tia sho gi zevae pushkite i sho ne sakae da sklonat na Turckoto ropsvo. Bea tia prvi godini nogu teshki za satio Risiancki narot.

Blagudarenie togash na Ruskata drzhava. Nogu pati se udirashe so Turcia, i Turcite go gubea bojo i sakae da pravat mir so Rusia. I togash Rusite mu velea na Turckio pasha aku saka da naprave mir pomegu Rusia i Turcia da mu se dadi plno pravo na sat Risiancki narot sho go ima okopirano Turcia, slobodno da si ga sluzhi verata, i Turcite da papsat da go terorirat Risianckio narot. Aku ne se soglasite so via tochki poftorno ke vi otvora druk boi. Vide, ne vide. Turckio pasha sultano sho ga rakovodeshe celata Turcka imberia dade zapovet da papsa teroro protif Risianckoto naselenie i da mu se dadi pravo da si ga sluzhat slobodno verata. I taka Turcite papsae da pravat losho na Risianite.

Ot druga strana se plashea i ot aiducite. Ima nogu pesni sho se peea vo Makedonia za aiducite i taka Risianite pochnae da si pravat crkvi. Samo edno ne gi ostavae da gi pravat nogu visoki da ne bidat povisoki ot ninite djamii. I togash nashite Neretci ga na pravia crkvata Sveti Tanas. Alai ne gi ostavae da gi pravat visoki. Kopae nekoku metra udolu vo zemi i taka e oshche crkvata Sveti Tanas. Slegvash nekoku skali udolu za da vlezish vo natre. Isto taka e i crkvata Sveti Nikola. Otogash na vamo Turcite zastanae da pravat zulum i da go machat Risianckoto naselenie.

Do togash sho sakae toa pravea. Nogu narot vo Balkano go imae so sila poturcheno. Mu ga imae menato verata. Edni so sakanie samite ga menvae verata.

Ima edno selo blizu do seloto Bapchor. Sati selani bea poturcheni. Seloto se vika Zherveni. I nogu drugi sela vo Makedonia se imae poturcheno. Edni na zor a drugi na sakanie. Ot koga se dade zapovet ot sultano da papsa teroro protif Risianite, Turckite pashi sho bea vo Balkanckite drzhavi zedoa podobri da se pravat so Risiante ot edna strana ot zakono sho go dade sultano i ot druga strana se plashea ot aiducite oti sati planini bea naplnati so aiducki cheti i mu pravea nogu losho na Turckoto naselenie.

Imashe edni Turci sho ne sklonvae i sakae da pravat koshcho bea ucheni prvite godini, ama nogu ot nif si ga izgubia zhivota. Imashe i ot Risianite resheni mazhi koito ne mu se plashea, gi fatvae, gi ubivae, i sakae da gi zasipat vo zemi bes da gi vidi nikoi.

Edensi Turchin bil doiden za poliak vo nasheto selo i mu se falel na nashite selani oti Neret ke go pravi nini chiflik. Nogu Neretci se plashea ot nego. Eden den mu go otepal bisheto na edensi nash selanec koito se vikashe Giorgi Mechkaro. Toi imal otepano mechka so baltiata i zatoa go vikae Mechkaro. Bil za drva da beri vo planinata. Si go ostavil magareto da pasi na ednosi mesto i pochnal da sechi drva. Koga oshol da go zemi magareto za da si gi tovari drvata, puli mechkata da mu go jadi magareto. I togash oshol so baltiata, ga otepal mechkata, i taka mu ostana toa ime. I sato nino pokolenie se vike vo seloto Mechkaroite. Ponapre se vikale Nichoi.

Koga nauchi Giorgi Turchino sho mu go otepa bisheto, nogu se nalutil. Go nashol Turchino i mu veli "Zasho mi go otepa bisheto?" I Turchino mu rekol "Taka sake bre giaur." Na Risianite Turcite mu vikae giaur. I Giorgi mu rekol "Dobro bre Turcko kuche, skapo ke mi go platish ovoa sho mi go napravi na mene. Toi sho go imash vo pantalonite ke ti go secha i ke ti go klada vo mucka."

Turchino imal vo seloto nekoa lubovnika i sekogash odel tamo. I Giorgi so nekoi nin priatel go trazhele noshiata koga odel tamo i koga doshol edna vecher predi da vlezi vo kukiata na lubovnikata go fatia. Mu ga vrzae muckata i racite i go zanesoa daleku ot seloto. Toa mesto deka go zanesoa sega go vikame Kadiof Rit. I tamo mu gi posekoa racite i nozite. Mu ga sekoa i mashkata nareda i mu ga kladoa vo mucka koshcho mu imashe recheno Giorgi porano. Go ostavile tamo da se machi duri da mu izlezi dushata i setne go zasipae vo zemi. Ovia mi gi raspravashe edensi ot ninio soi, Laze Mechkarof.

Takvi ubisva stavae i po drugi sela. Nashite Neretci imale ubieno i nekoisi druk. Se vikal Taro i go imae zakopano predi da vlezish vo seloto. I toa mesto oshche i sega go vikame Tarof Grop.

I vo poslednite godini stana edno ubisvo vo Neret. Ubia eden golem pasha ot seloto Mala. Gredel vo Neret sekogash da go gostat i da go napivat. Poslednite godini imashe izlezeni nogu komiti po planinite sho se biea protif Turchino za da se oslobodat ot Turckoto ropsfo.

Vo Neret edna Nedelina imashe svadba. Se zheneshe Risto Giandrichin. Togash doshol i Velia vo Neret i oshol na svadbata. Svadbarite igrale oro vo gumnoto na Kalinte. Ka otide tamo i Velia mu dashle da jadi i da pie i pushkata ga imal vo skuto. Tamo imalo i nekoku nashi Neretci sho bea komiti, Kote Avramof, Tanas Trpchef i nekoisi ot Giorgiofiof soi. So ni bil i eden Lagenec, se vikal Mitre Donichin. Ka se iznapil Velia pochnal da psue. Narodo go beshe stra da mu pregori, bil nogu nishanlia na pushkata. I Lageneco Mitre mu namanal na lugieto sho bea okolu Velia da se istrgnat na strana i togash trgna so pushkata i go ubi Velia i komitite izbegae otamo i narodo se uplashi i sati si otidoa po doma.

Koga naukoa Turcite sho go ubia Velia vo Neret doshle so golema voina da go zemat teloto na Velia i da go izgorat seloto. Doshle vo Neret, go zea teloto na Velia i tia sho go nosea plachea i mu velea:

"Velia Velia drvo nishanlia
sho ti beshe tebe vo Neret da odish
kurshum da te jadi ot loshi dushmani".

I ovia lafoi sho mu gi velea na Velia gi napravia pesna i e pisana vo nogu knigi Makedoncki.

I ka doide Turckio asker vo seloto i sakashe da go gori seloto, togash bil kodjobashia Traiko Kimef. Go opitae nego koi go otepa Velia i toi mu rekol komitite go otepae, ne go otepae nashite selani. I tia mu rekoa kazhi ni deka se kriat oti ke go zapalime sato selo i ke te ubieme i tebe. I togai Traiko za da go spasi seloto i ninata zhivot mu kazal deka bea skrieni komitite. Bile vo kukiata Gazilainova vo nashata mala. Tamo zhiveshe i Traiko blizu do taja kukia.

Doshol Turckio asker vo nashata mala i ga obikoli kukiata. I Turckite oficeri pochnale da mu vike na komitite da izleze da se predade. I tia ne sakale i pochnae da pluskat i pochna golema borba pomegu nif. Edni frlae ot gornite odai a drugi kopae da napravat dupka na stiso za da izlezat ot natre. Ka vidoa Turcite sho ne sakat da se pridadat, doshle karshi nashata kukia. Tamo imame edno mesto dedo mi Stoiche imal posadeno topoli. Posekle ot pomalite i napravile skali za da se kachat od ozgora na chatiata za da mu kladat ogan na kukiata. Se kachile gore, frlile gazie natre vo kukiata i ga zapalia. Komitite ga dupile kukiata i pochnale edni da begat ama koku sho izlegoa nadvor okolu imashe asker i odma gi ubia. Kote Avramof ostanal natre vo kukiata da se bori do posledno i tamo izgorel. Mu ga nashle samo shkenbata, drugoto telo izgore.

I taka se spasi seloto. Ne go izgorea. Ama Turcite sho zhivea vo Mala go pizmea narodo Neretcki. Nogu pati mu go fatvae pato na nashite selani i nogu Neretci imae ubieno. I nashite koga sakae da odat vo Lerin ne vrvea krs Mala toku odea preku Padinieto sho go vikame ednosi mesto nat Krpeshina. Edni odea preku Ostrivor i preku Lopushec. Turcite otishle nekoi pat na Rido Ostrivor i mu go fatia pato na tia sho odea vo Lerin preku Lopushec. I tamo ubia dosta Neretci. Go ubia eden sho se zhena ot Novachkoite. I nogu drugi poloshi neshcha stavae po drugi sela. Otka Turcia mu dade malu pravo na Risianite da si ga sluzhat slobodno verata pochna eden pomiren zhivot pomegu Risianite i Turcite. Imashe sho stavae pak loshi raboti ama ne ko ponapre.

I vo tia starite godini nashto selo stana nogu golemo. Se naseli nogu narot. Imashe nogu doideni sho se naselia i otkai Ipiro i ot nogu drugi mesta, i taka stanalo nogu golemo selo. Staval i pazar vo Stredata i vo Nedelata. Gredele sekakvi tragofci i prodavale sekakvi raboti. Gredele i Turcite da prodavat sekakvi emisi, lubenici, peponi i sekakvi jadovishcha. I narodo beshe nogu vesel. Aku bea po Turcko ropsfo, nogu imae Turci priateli. Na svadbite gredea Turcki svirbachi da sfirat. Pochnae da zhivat priatelcki. Nashite odea Turcki voinici. Se naukoa da govorat po Turcki. I taka ne mu beshe nogu machno ku prvite godini. Pochna nashio narot da si gi sluzhi Risianckite obichai slobodno.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret