Obichai

I sega ke rasprava za nasheto selo kako zhivea vo staroto vreme, sho obichai imae, i kako i nie pomladite stignafme nogu obichai da gi sluzhime na nashite prededofci. Ke pochna ot novata godina. Togash nashite dedofci odea so stario kalendar. Praznicite gi sluzhea na vetofio kalendar. I poveketo praznici bea zimata. Togash fatvashe golemi snego i vo nasheto mesto. Sega e nogu izmenata klimata. Togash snego fatvashe nogu pati oshche otkai Mitrovden.

I togai sati si gimae sfrsheno rabotite i sekoa vecher se berea po kukite. Jadea i piea. Starite mu kazhvae prikazni na pomalite. Zhenite i chupite pletea chorapi, faneli. Tia sho imae chupi pravea ruo. Trebashe chupata da ima gotovo ruo za koga ke se mazhi. Trebashe da ima poveke ot pedese rala chorapi sopleteni i drugi toku pregachi vlneni tkaeni i zhencki koshuli platneni za koga ke se mazhi da gi darva rodinite na zeto i ninite rodnini. I taka zhenite imae stalno rabota cela zima. Stavae rano da pletat, da tkaiat sheaci, da tkae platno za koshuli zasho staroto vreme sati nosea domashni tkaeni plachki i mazhite i zhenite.

Zimata mazhite se zanimavae so imanie, da go naranat, da go napiat voda, da posechat drva za sobata. Edni sho imae kozi odea da gi pasat. Poveketo sho drzhea imanie imae kalivie po nadvor i tamo spiea. Ot doma familite mu nosea jadenie. Vo starite godini imashe premnogu kalivie okolu seloto zasho poveketo plodea zhivo imanie, kozi i ofci. Togash tia godini nasheto selo imalo nogu ubavi lozia. Pravea nogu vino i rakia. I zimata koga se berea po kukite pechea kosteni, krshea katici, piea vino i rakia i pochnuvae da peat narodni Makedoncki pesni. Togash nemae radia i televizia da se zanimavat so ni. Togash veselbata mu beshe pesnata, prikaznite i orata i ubavite obichai sho si sluzea vo seloto.

Koga zavrsfashe starata godina eden den pred i da doidi novata godina, decata vo seloto i vo sekoa edna mala imae napraveno dupki metro i pol so dve metra shiroki i poveke ot polovina metro dlaboki. Tia dupki mu bea gotovi ot koga ga sluzhea na Bozhik koleda. Nasheto selo beshe predeleno na devet mali. I sekoa edna mala simae decata napraveno dupki i odea po kukite, berea drva i roshki za da ga zapalat dupkata na vecherta predi da doidi novata godina. Nogu deca odea po kukite i kradea drva na vecherta. Se sobervae sati ot sekoa mala i zapalvae oganie i okolu ogno mladite igrae ora i peea Makedoncki narodni pesni.

I koga gredeshe novata godina pomalite deca odea po kukite i domakinkite izlegvae i mu davae chenka varena, edni mu davae kosteni, portokali, katici. Nekoasi domakinka mu davashe boboni, lokumi i drugi raboti. Edni domakinki gi vikae decata natre vo kukiata i gi navrtvae da mu ga zapeat edna pesna koito ga peea decata. Na toi den toi den go vikae Suroa i pochnuvae decata da mu peat "Surovica gabrovica gabro konio viavashe takofio mu se mavashe". Stari zheni pulea mladi zheni. Arzhea za nego. Se drzhea. Ga pominvae sata mala i posle si odea po doma plni torbiniata so chenka i so drugi raboti. Aku ne gi dogorvae drvata na vecherta tia drva so mu artirisvae gi prodavae i parite si gi delea pomegu nif.

Koga osunvashe novata godina pogolemite deca i nogu mladu zhenci se berea vo selckoto kafene i tamo se pravea shkinari. Se oblekvae vo sekakvi plachki. Se oblekvae edni vo zhencka nosia. Drugi se pravea giupci, giupki so sita na ramo. Dva mina se pravea zet i nevesta; nevestata so cipa na liceto. Eden se oblekvashe vo popcki rasi. Zevashe i edno malo kotle so voda i edna kiska basilok. Vo raka druk se praveshe ku doktur. Edni klavae starcka nosia. Se ovivae so ofcini kozhi. Klavae surati na liceto za da ne se poznavat. Na polovinata imae dzvonci, klukashki za da mu djrnge koga ke odat nis seloto. Edni pati zevae nekoi so gaida da mu sfiri i koga ke bea gotovi pochnuvae da shetat krseloto. Odea po Vasilofci oti toi den gi e Vasilof Den i domakinkite mu davae vina, rakii, sireninia, mesa, slaninie. Pominvae po sati Vasilofci i sobervae premnogu jadovishche. Koga vrvea krseloto grmeshe sato selo ot dzvoncite i klukashkite. Kuchiniata ne zastavae da laat.

Koga zavrshvae se vratea so sato zairie vo kafeneto. I tamo klavae edensi sho znae da gotvi i sati mesa i slaninie sho imae sobrano mu gi gotveshe za na vecherta da jadat i da piat. Sobervae i nogu para. Toi sho beshe napraven nevesta mu bacvashe raka na domakino i na domakinkata i tia mu davae nekoa para.

Se pravea na bashka i pomalite dechinia. Koga vrvea shkinarite po seloto malite dechinia i chupinia nogu se plashea koga gi pulea so sekakvi surati i so klukashkite da rope. Na ni gi beshe stra da izlezat nadvor na pato.

Posle pladnina sato selo, malo, golemo, odea na stret selo i chekae koga ke doidat shkinarite za da pochni veselbata. Ot parite sho gimae sobrano, shkinarite platvae sfirbaddji za da mu sfirat i zaedno so sfirkite izlegvae ot kafeneto i odea sati zaedno na stret selo, tamo deka beshe narodo sobran. Toi mesec fatvashe golemi snegovi na pati. Imashe poveke ot edno metro. Ama narodo ne mu se plasheshe. Se oblekvae so podebela nosia i odea da se razveselat deka beshe oralishcheto. Shkinarite odea, go ga zea snego za da mozhat chupite i po mladite da igrat oro na pati. Imashe nogu shkinari, napraveni poveke ot pedestina dushi. Edni sho bea oblecheni vo starcka nosia gi naznachuvae za sudii. Oti nogu ot selanite zasmea, odea, mu gi kradea tia sho bea oblecheni vo zencka nosia, gi fatvae, i tia sho gi sudea gi kaznuvae da platat edna suma pari zasho mu ga ustrami chupata.

Pochnuvashe oroto i sati shkinari se fatvae na oroto. Popo so kotleto odeshe po narodo i so basiloko gi prskashe lugieto ku popo sho gi prska vo crkva so jazmo. I koshcho igrae sati oro nekoi ot shkinarite zevashe nekoi sho beshe oblechen vo chupincka nosia i begae i togash drugite shkinari trchae da go fatat. I klukashkite ropae, narodo se smeeshe. Po malu vreme go fatvae toi sho ga ukradi chupata i go nosea pri sudiite. I tamo mu velea da ga zemi chupata za nevesta. I popo odeshe, gi venchashe. A nekoi ot selanite sho ne beshe napraven shkinar i odeshe da napravi smea zevashe nekoa ot chupite i manata begashe za doma. Trchae shkinarite i po nego, go fatvae i nego go nosea na sudo. I togash sudiata go kaznuvashe da plati edna suma pari zasho go ustrami chupeto. Nekoi padinashe manata bolen i toi sho beshe napraven doktur odeshe manata da go lekva. I taka se veselea duri na vecherta. I koga zavrsvashe veselbata shkinarite zaedno so sfirkite odea vo kafeneto, gi slekvae shkinarckite nosii. Jadenieto mu beshe gotovo i pochnuvae da jadat i da piat i da igrat ora. Celata vecher ga pominvae so veselba.

Na shesti Januari beshe prazniko Vodici Ristovoto Krstenie. Sati odea vo crkvata i tamo popo gi izvavashe ikonite na svetcite. I popo vikashe za pomosh na crkvata i za zdravie koi saka da zemi svetec i da odime nadvor ot crkvata da go peeme Ristosovoto Krstenie. I togash narodo pochnuvae da taksuve pari za da go zemat sveteco. Imashe edni nat davae poveke pari i toi sho ke taksuvashe poveke pari toi go zevashe sveteco. I koga ke zavrshvae so svetcite popo odeshe napre i po nego sati. Tia sho imae zeno svetci odea na stret selo, tamo deka pravea ora i veselbi. Pitrupo ot crkvata imashe zaneseno edna masa i nat masata eden golem kotel so voda i edna kiska basilok. Odea tamo deka beshe masata kladena. Tia sho imae svetcite pravea trkalo okolu masata i drukio narot se sobervashe okolu. I popo vo strede pochnuvashe da pee i da go kapi krsto ot Ristos natre vo kotelo i so basiloko pochnuvashe da go prska narodo ot vodata. Toi adet mu beshe aku te nakisni popo so taja voda bila dobra za zdravieto.

I koga ke zavrshvashe popo so Ristovoto Krstenie i sati pak naza se vratea vo crkvata, pitrupo ot crkvata vodata sho beshe vo kotelo mu ga deleshe na narodo. Sati domakinkite si nosea so nif nekoa chesha ali shishe, zevae otaja voda i ga velea jazmo. Koga si odea doma zevae basilok i ga prskae kukiata i aurieto deka mu lezheshe imanieto. Nekoisi sho beshe bolen go napivae otaja voda. Chuvae malu i proleta odea po loziata da gi naprskat za gospo da mu dadi golem bereket. Isto i koga gredeshe Giurgof Den, odea po nivieto, naprskuvae so taja voda.

Po drugi mesta inaku go pravea Ristosovoto Krstenie. Odea vo rekata, go frlashe popo krsto vo natre i nekoku mladi vlegvae natre i koi ke go naiduvashe krsto so nego shetashe ot kukia na kukia i narodo mu davashe pari. A vo nasheto selo popo samio odeshe po kukite so krsto i bereshe pari i bop.

Posle prazniko Vodici, drukio den, sedom Januari je prazniko Sveti Jovan. Isto na toi den nashite selani se pravae pak shkinari ku na nova godina, na pati podobro ot novata godina. Samo sega odea po tia kuki sho imae iminia da se vikat Jovanofci. Veselbata beshe ista ku na novata godina.

Na osomnaese Januari je prazniko Sveti Tanas. Tanasofci go sluzhea toi den a pak i sato nasheto selo go sluzheshe toi den za naigolem praznik. Sekoa edna familia trebashe da podari neshcho na crkvata Sveti Tanas. Tia sho imae ofci podarvae po edno mashko jagne a tia sho nemae ofci chuvae po edno petle za da go podarat. Toi den na sveteco Sveti Tanas gi nosea podarocite na crkvata i tamo imashe lugie odbrani ot seloto crkvenckata uprava. Zaedno so selckata uprava naznachuvae nekoku mina za da osluzhat na toi golem praznik za nasheto selo i tia sho bea otbrani da ga terat taja rabota. Toi den gi velea kurbandji i tia gi zevae jagniniata, gi kolea, a drugi klavae kazani za da go sfarat mesoto da zgotvat mandja za sato selo. Aku imashe nogu podaroci tia sho artirisvae narodo gi otkupvashe i parite ostavae za crkvata. Isto taka i petlite narodo gi otkupvashe. I koga ke beshe gotova mandjata sekoa edna familia trebashe da odi tamo da si zemi jadenie. Koshcho kazhvae postarite deka e sega crkvata Sveti Tanas na ritcheto celo mesto bilo preplnato so narot. Tia sho gotvea klavale poveke ot dvaese kazani da varat oti tia godini Neret beshe nogu golemo selo. Vo seloto imashe Turcka policia ama ne go gibae narodo i tia se veselea zaedno so nashite selani.

Na sekoi praznik koga da gredeshe na koi mu beshe imeto odea rodninite i priatelite da mu chestitat za imeto. Vo nashite mesta ne go sluzhea rodenio den, go sluzea imeto sekoi kako se vikashe.

Na krao Fevruari mesec blizheshe vremeto narodo da za posti ot mrsotia za golemio Risiancki praznik Veligden. I koga gredeshe toi den sho trebashe da zapostat za Veligden eden den porano mladite deca ot sekoa edna mala vo seloto odea vo planinata i sechea chetiri golemi gredi so chatal, na gornio krai sechea i pomali greduski. Gi nosea vo seloto za da napravat shenica. Sekoa edna mala simashe mesto deka si pravea shenica. Sekoa godina dupvae dupki za da gi zakachat chetirite gredi koito bea visoki blizu chetiri metra. Gi stegnuvae da bidat jaki da ne se mrdat. I od ozgora klavae po slabi gredi i nad ni klavae roshki i nat roshkite klavae slama koito ga berea po kukite. Isto i sati famili si pravea pomali shenici vo dvorovite. Otkai ke beshe gotova golemata shenica vo malata sati mladi deca, chupi i nogu ot mladu zhencite odea tamo deka beshe napravena shenicata. Igrae ora i peea Makedoncki narodni pesni.

Toi den sinovite sho bea deleni bashka ot tatkoi mu i ot maiki mu odea pri ninite roditeli da pobarat prostenie aku neshcho mu imae pogresheno. Snaata sakashe da sedni pokolena pret sfekoro i pret svekrvata i da pochni da veli proshchavai - "Tatko i ti maiko da me prostite aku vimam neshcho pogresheno." Sfekoro i sfekrvata mu velea prostenasi - "Da ni si zhiva i so zdravie da si za postime i so zdravie da si go prechekame Veligden." Nogu snai i sfekrvi cela godina ne zborvae. Toi den trebashe da pregorat da se uprostat oti ne chinelo da zapostat naluteni. Posle zaposo pak ke pochnuvae da se kare.

Toi den na malite mu davae postarite pari i sakae da se blizhat do nekoi rodnina za da mu dadi nekoa para. Tamo deka beshe golemata shenica na vecherta se bereshe poveketo narot ot sekoa mala da chekat koga ke ga zapalat shenicata i za da pominat pot nega tri pati za da ne fatvale bbi po doma i taftabidi. Decata sho ga pravea shenicata ne ostavae da ga zapalat rano. Go imae ku za stram aku ga zapalvae porano ot drugite mali. Bea gordelivi tia sho ke ga zapalvae naiposle. Pak na koleda i na Suroa koi ke stavae porano da ga zapalat dupkata samo falbi ke bea. Koga ke se zapalvashe shenicata koshcho kaza ponapre sati vrvea pod nega tri pati i setne zevae raka i se blagosovee so dobro da si zaposte i so dobro da si go precheke Veligden. Na nekoisi zheni mazhite aku da ne mu bea doma, aku bea na chuzhina, mu velea "Gospo da mi ti go donesi pobrgo". I koi bea skarani ot do napre togash trebashe da si pregorat. I koga ke dogorvashe shenicata sati si odea po doma da gi zapalat domashnite shenici sho simae napraveno vo dvoro. Na nogu odea decata. Mu gi zapalvae porano aku da nemashe nekoi doma. I koga ke si ga zapalvae domashnata shenica si odea doma. Se uprosvae snaite so sfekrvite i setne vecherae za posleden pat mrsna mandja. I za dva meseci ke jadea samo posni jadovishcha.

I koga ke osunvashe Panadelniko gi poparvae sati misurki, lazhici, tavi, tepsi so goreshcha voda da ne ostani neshcho mrsno na ni. Oti aku zgotvat vo ne poparena tava eli tepsia ke bide greshni. Toi den go velea Chisti Panadelnik. Taja prva nedela jadea samo sirenie i ga velea Sirnata Nedela.

Pak chupite vo sekoa edna mala se berea zaedno. Pet ali shes chupi zaedno vo nekoa priatelka. I zapostuvae ot sati jadovishcha, nitu jadea nitu piea za tri dena. I tia chupi gi velea Tri Mirki. Na trite dena odee vo crkva, se prichestuvae i togash pochnuvae da jadat jadovishche postea za da mu se prosvale greovite i gospo da mu pomozhval da go dobie toa sho misle.

Prvata nedela po Postite je prazniko Todorica. Sati varea chenka po doma. Bekiari i chupite odea vo tri kuki, mu pobarvae chenka varena, ga vrzvae vo edna krpa i odea na crkvite Sveti Tanas i Sveti Nikola zasho tia bea poniski ot drugite crkvi. Za stavae edni ot ednata strana i drugite ot drugata strana i krpata so chenkata ga frlae preku crkvata i drugite ga fatvae ot drugata strana. Toa go pravea tri pati i setne si ga delea chenkata i na vecherta si ga klavae pot pernicata. I koga ke zaspuvae i vidvae nekoi son koe dete ali decata koe chupe ke go vidvae vo sono toa ke go zevale za momche. I decata koe chupe ke go vidvae taja vecher toa chupe ke mu beshe nevestata. Sho go sakae zevashe. Bea nogu radosni. Tia chupinia sho go sakae nekoe dete i go vidvae taja vecher litae ot rados. Istoto i decata. A pak tia sho ne si go vidvae toi sho si go sake drukio den bea nogu uzhalani. Istoto i decata. Aku nekoa chupa vidvashe nekoi rodnina na deteto sho go lubi pak beshe radosna. Nogu chupi ot nogu mislenie dali ke doidi vo sono toi sho si go saka da go vidi nemozhea da zaspat. Ne gi fatfeshe son i stavae ot postelata neprespani i bea nogu uzhalani. So takvi nadezhbi zhivea mladite tia godini.

Koga ke blizheshe da vlezi meseco Mart pochnuvae da se topat snegovite i narodo pochnuvashe da izlegva nadvor. Pochnuvae proletnite raboti. Selanite nashi vo Neret imae eden adet koito mu ostana ku tradicia. Mozhi i drugi dela da go pravea toi adet. Koga sfrshfashe meseco Shechko i utre denta ke vlegvashe Mart zhenite mu pravea martinki na pomalite deca, mu gi vrzvae na racite, edni vrzvae i na volovite. Martinki gi velea eden konec bel i druk crven i gi zasukvae jobata zaedno i toi konec so dve kalari go kazhvae martinka. Koga mu ga vrzvae na decata martinkata na racite eli na nozite mu velea ke go nosite blizu eden mesec. I koga ke doidi dvaese i pet Mart, togai e prazniko na Bogorodica, toi den angelo ga blagosoi Bogorodica da go rodi Ristos, i togash ke gi izvadime martinkite i ke gi kladime nadvor na nekoe drvo. I noshiata ke doidat lastovichkite. Ke gi zemat martinkite i ke vi donesat bakshishi. I malite deca i chupinia chekae koga ke doidi toi den lastovichkite da mu donesat bakshish. Na vecherta predi da doidi deno maiki mu mu gi vadea martinkite ot racite i gi klavae nadvor vo dvoro na nekoesi drvo. I koga ke si legnuvae malite da spiat maiki mu mu imae kupeno neshchosi sho mu trebashe na decata i odea deka gimae kladeno martinkite, gi zevae martinkite i na toa mesto mu gi klavae bakshishite. I decata koga stavae ranoto odma odea nadvor da vidat sho bakshish mu donesoa lastovichkite. I bea nogu radosni i samo se opitvae edno so drugo sho bakshishi zedoa.

Imae i eden druk adet sho go pravea. Koga gi pravea martinkite za malite vdenuvae edna martinka na edna igla i postarata baba ali maika zevashe edno krpche i pochnuvashe da shie so iglata na krpcheto. I pomladata snaa ali kerka mu veleshe "Sho krpish maiko?" I taja mu odgovorvashe "Mu gi krpa muckite na zmite, na vlcite i na sati dushmani. Zmite i vlcite da ne mozhat da si gi otvorat muckite, i da begat daleku ot nashite volovi i ot nashite ofci i ot sato nashe zhivo imanie, i da ne mozhat nashite dushmani da ni napravat neshcho losho." Ovia lafoi trebashe da gi rechat tri pati i krpata zashiena so martinkata ga drzhea cela godina. Toa stavashe sekogash koga da gredeshe meseco Mart. So toa si mislea i go vervae oti ne ke mu stani nekoi zian na ninoto imanie.

Koga gredeshe Mart beshe chudno so lastovickite. Se vratea naza na istoto sidelo sho si go imae napraveno ot poprvnite godini. Koga gredeshe zimata begae, odea vo Afrika po toplite mesta. Tamo simae drugi sidela i letoto gredea pak naza. Sekoa edna odeshe vo seloto kade beshe zaselena i si odeshe pravo vo ninoto sidelo. Nogu nashi selani imae fateno lastovichki sho mu imae napraveno sidela vo ninite kuki. Mu imae vrzano eden konec na nogata za belek da vidat dali ke se vratat pak istite, i si gredea pak istite.

Meseco Mart vo Makedonia je nogu radosen, pochnuva proleta, stavat snegovite. Narodo pochnuva ku mravite po rabotite. Shumata pochnuva da razviva. Nasheto selo pochnuva da se oblekva vo belo ot cutovite sho cutat fidanite. Mart i April mu davat na Neret nogu ubavina, samo da sedish da go gledash.

Vo Mart mazhite pochnuvae da gi rezhat loziata, gi pravea gotovi za da gi kopat. Zhenite odea gi trebea livagieto ot nekoi kamenia aku ima krs natre za da bidat chisti za koga ke gi kosat. Gi pravea gotovi dovashkite za vadenie. Mazhite koga zavrshvae so rezanieto pochnuvae da gi kopat loziata. Isto pochnuvae da gi orat nivieto, da gi pravat gotovi za da sadat chenki i bobovie. Gi kopae gradinite za da pochnat da sadat sekakvi zelenzhuci. Tia sho bea odeni za pechalba si gredea vo seloto za da pochnat da si rabotat na ninite raboti. Ninite famili gi chekae so golema rados. Zhenite gi varosvae kukite da bide chiste za Veligden.

Sati si pravea novi nosii. Vo staroto vreme nosite na mazhite mu bea istite. Nosea prtenici, edna koshula dolga do kolenata, beli gashchi i edna giurdia. Koshulata ga pravea so shiroki rakavi. Na racite nosea kalci pleteni i nogu shareni gi vrzvae do lakoto. Nosea pinci na nozite. Zhenite nosea nogu dolgi koshuli navezani na dolnio krai i od ozgora giurdia. Pomladite pravea dolgi fustani. Klavae florini na gradite. Postarite zheni nosea i giurdi i rashachka. Glavata ga pobradvae so bel dulben. Pomladite klavae crni shamii na glavata, gi prevrzvae da mu se puli liceto. Vo poslednite godini mashkata nosia se izmena, pravea sutovi ot slabi aladjinia. Isto i zhenite pravae fustani ot slabi aladjinia i sekakvi boi, zeleni, crveni, sini, nebesni, morni i nogu drugi. Shamite na glavata sini koprineni eli beli so manista okolu na shamiata. I sati mali golemi chekae so rados da doidi Veligden za da si gi kladat novite nosii. I naipoveke chekae koga ke doidi toi zlaten den da se omrsat dva meseci postenie. Stomacite mu bea izmieni. Jadea samo piperki turshia i zelka turshia, bop i leshcha varena bes maslo. Mladite chekae koga ke doidi Veligden da si gi kladat dechata i chupite novite nosii.

A zhenetite go chekae toi den da napravat lubof so ninite zheni i zhenite so ninite mazhi. Vo starite godini koga pochna da se razviva i da se shiri verata Risiancka narodo nogu vervashe na verata. Koga ke zapostuvae postea i za lubof. Mozhi da vi stoe chudno vie sho ke gi prechitate ovia sho gi pishuvam i da ne veruvate ama se istincki togash tia godini stavae ovia raboti. Imashe i vo moeto vreme mladi sho ne pravea lubof po megu ni ne samo koga postea za praznicite toku ne chinelo da pravish lubof so zhenata eli zhenata so mazho pretu Nedela pretu Petok pretu Streda i pretu sekoi eden praznik sho gredeshe vo godinata. Poveke ot polovinata godina je posti praznici Nedelini, Petoci i Stredi. Postea dva meseci za Veligden, edna nedela za Petrof den, dva nedeli za Bogorodica, edna nedela za Krstofden, i shes nedeli za Bozhik. Smetaite Nedelite, Stredite i Petocite i drugite praznici vo godinata - ne mu ostavashe den da napravat lubof i zatoa gi chekae tia dena sho beshe pozvoleno ot verata da pravat lubof.

Ke vi rasprava za eden nash Makedonec ot polckite sela. Toi kazvashe za ninata zhena. Bila nogu religiozna. Vervala nogu na verata i ne go ostaval da pravi lubof so nega pretu tia dena sho gimam pisano po gore. I nekoisi pat zhenata mu rekla "Aide, bre mazhu, ne ke napravime nekoa lubof, ostareme, taka ni pominae godinite." I toi mu rekol "Koga trebashe da pravime lubof koga beme mladi ne sakashe. Ti beshe stra ot Petoko da pravish lubof. Sega vikni go Petoko da ti napravi lubof. Jaska sega ostare." Ovia samio gi raspravashe. Jaska koga be vo askero eden moi priatel beshe zhenet i toi mi raspravashe oti ninata zhena isto ne go ostavashe da pravi taja rabota pretu tia dena i vo postite. I sega na dvaestio vek smetate sho stavashe vo postarite godini.

Koga gredeshe Veligdenckata Nedela sati bea radosni i sati se spremae da go prechekat Veligden. Vo Stredata sati domakinki gi vapsae jaicata za da bide gotovi. Drugite dena ne chinelo da gi vapsat oti sati ke mu ispukvale. Gi vapsae crveni. Prvoto jaice so go klavae vo crvenata boja, toa beshe za Ristos i na deno Giurgef Den go nosea na nekoa niva za gospo da mu pomozhi da se rodi nogu bereket.

Na Veliki Chetvrtok starite odea na vecherta vo crkva. Togash popo gi peeshe Dvanaeseto Vangelinia.

Vo Petoko odea mladite. Berea cvekia po gorata i prave kiski ot sekakvi cvekinia za na vecherta koga ke odat vo crkva za da go peat Ristosovoto pogrebenie. Gi nosea i gi klavae okolu deka beshe ikonata napisana so mrtvoto telo na Ristos. Beshe pisano na mushameno platno i go klavae na edna masa. I narodo odeshe i mu noseshe cvekinia i bacvae na Ristosovoto telo.

Toi Veliki Petok nikoi ne odeshe da rabota nadvor po nivieto. Ne chinelo da boravish zemia. Toi den na vecherta koga gredeshe shes saato klepashe kanbanata i narodo pochnuvashe da odi vo crkva. Ovaja vecher odea poveke pomladite i celi deca i chupi sho odea na skola za da peat vo crkva za lovnite psalmodi za smrta na Ristos. Ristos koga go zakovae Evreite na krsto umre vo den Petok, i zatoa sati Risiani Pravoslavni eli Katolici go sluzhat za naiteshki i golem praznik na Risianckata vera. I popo vo crkvata pochnuvashe da pee za Ristosofio smrt i decata pochnuvae sati zaedno i beshe nogu ubavo da gi slushash.

Koga zavrshvae so psalmodite popo i eden ot psaltoite go zevae mrtvoto telo na Ristos ot deka beshe kladeno na masata, go klavae nat glavata, izlegvae nadvor ot crkvata i sat narot odeshe po popo so sveshchi zapaleni vo racite i vrtea tri pati okolu crkvata. Kanbanata bieshe na mrtvo. I posle odea pak natre vo crkvata. Popo zastavashe na vratata i narodo vrveshe pot ikonata na mrtvoto telo. Izevae sati pomalo ot cvekiniata sho mu imae zaneseno na Ristos, gi zevae doma i gi chuvae cela godina. I nekoi ako se razbolvashe zapalvae na ogno ot cvekete i go potkadvae za da uzdravi. I koga zavrsvashe crkvata si odea sati po doma. Samo nekoku stari sedea sanosh natre vo crkvata da go chuvat Ristosovoto telo.

Vo Sabotata na vecherta preku polnosh klepashe kanbanata i narodo se spremashe da odi poftorno vo crkva za da go peat Ristosovoto vrskresvanie. Ovaja vecher odea naipoveke mladu zhencite, bekiarite, chupite. Samo starite sedea po doma. Crkvata se preplnuvashe so narot i sati so beli lambadi vo raka. I koga ke blizheshe dvanaese saato izlegvashe popo nadvor i sat drukio narot i na dvanaese saato popo go peeshe vaskresenieto na Ristos. Togash decata mladi se vrtea okolu narodo i pulea nekoa chupa aku beshe odelena ot ninite roditeli da ga shchipne po liceto. I aku se sluchvashe da uspeat samo radosi i falbi ke beat. Ot koga popo ke go veleshe Ristosovoto vaskresenie vlegvae pak natre vo crkvata. I sati zevae ot raka i se blagosovea pomegu nif za nogu godini Veligden. Na nekoa aku mazhe mu beshe po chuzhina mu velea "Ot godina gospo da mi ti go donesi stopano". Na nekoa sho imashe kerka za mazhenie mu velea "Od godina so nekoi zet"; za koa imashe dete "Ot godina so nekoa snaa"; na chupite mu velea "So nekoe momche". Samo toa se slushashe natre vo crkvata. I sati simae vo djepovite po edno crveno jaice i go krshea i velea "Za nogu godini". I koga zavrsvashe crkvata sati si odea po doma i pochnuvae da se omrsvat oti cerevata mu bea isposnati i ot lubof stradani.

Koga osunvashe Nedelata sati gotvea ubavi jadenia za toi den i koga ke ruchae posle ruchoko se spremae da odat na stret selo na mestoto deka mu beshe oralishcheto. Mladite naruzhani so novite nosii chekae koga ke ropni tapano i koga ke zasfiri gilviata za da pochnat da igrat i da se veselat. I naipoveke da bendisat chupite nekoe momche, pak decata nekoa nevesta, maikite da bendisat nekoi zet eli nekoa nevesta. I gredea sfirkite na stret selo i pochnuvae da sfirat sekakvi ora, i mladite fatvae da igrat. Postarite nasednuvae okolu i gi gledae mladite kako igrat i kako se veselat. Na nogu pati se karae za orata koi da se fati napre da go trga taneco. Sati rodninite si davae jaica crveni. Decata celio den so krshenie jaica se raspravae koi imashe pojako jaice. Si gi naplnuvashe djepovite so krsheni jaica. Aku ti go skrshvashe trebashe da mu go dadish krshenoto. Veligden beshe naiveselnio praznik na Risianckata vera. Go sluzhea so nogu rados i veselba. Tri dena samo sfirki slushashe ora i pesni da se peat, ne samo vo nashto selo toku vo celi sela vo Makedonia.

Koga ke gredeshe tretio den sati nashi selani odea toi den na manastiro Sveti Luka. Tamo popo otvorvashe da pee liturgia. I toa mesto deka e manastiro je nogu ubavo proleta. Ima nogu fidani okolu manastiro i togash toa vreme sati fidanite se rascuteni. Ima nogu chereshi i slivi ot koga go napravia manastiro nashite selani.

Imashe tamo kaluger i go puleshe manastiro. Imeto na kalugero mu beshe Ignati. Toi beshe Neretec. Beshe oden kaluger vo Sveta Gora na Bogarckio manastir Sveti Giorgi i go velea zugraf. Koga go pravele manastiro ne znaea na koi svetec imeto da mu go klade. I koga stanale edna utrina ga vishle ikonata napisana na stiso na Sveti Giorgi i zatoa go velat zugraf, oti sam se zografisa. Izbegala sveticata na Sveti Giorgi ot Palestini i doshla vo Sveta Gora i tamo se zografisa. Nekoisi vladika ne poverval za voa sho stana i oshol vo manastiro da vidi i so prsto gibnal na ikonata i mu se zalepil prsto na nega i nemozhel da go otlepi, i mu posekle malo meso ot prsto za da go ispushchat i oshche sega stoelo mesoto na ikonata i susheno. Ovia gi kazhvat nashi Neretci sho imae odeno na toi manastir da rabotat. I na mene istio mi gi raspravashe eden nash Neretec sho beshe kaluger na toi manastir i beshe igumen na manastiro. Na toi manastir imame shes kalugeri ot nasheto selo. I kalugero Ignati otoi manastir imashe doideno vo Neret i go gledashe manastiro nogu ubavo, sadeshe fidani i celoto mesto beshe zeleno.

Nogu nashi odea tamo Nedelinite i pechea jagninia i se veselea. Ama na deno Veligden beshe naigolemata veselba. Cutovite beli na fidanite. Chupite oblecheni so sekakvi kalari fustani. Nogu ubavina mu davashe na licata beli cutovi okolu ni, licata beli crveni. Bekiarite samo se vrtea okolu ni za da bendisat. Nekoasi moma koga zavrshvashe liturgiata se vratea sati po doma. Tamo zastavae samo tia sho pechea jagninia, jadea i piea vino i rakia so ni. I kalugero Ignati jadeshe i pieshe. Beshe i meraklia na piachkata.

Koga si odeshe narodo po doma ruchae i poftorno odea na stret selo da igrat ora i da se veselat, oti toi den mu beshe poslednio. Utre denta trebashe da kinisat po rabotite, malo, golemo, sadea chenki, bobovie. Ofcharite trebashe da si napravat bachila za da gi mzat ofcite. Poslednio den igrae ama umo mu beshe za drukio den kako ke kinisat po rabotite i ke si ga ostavat takva ubava veselba, ama trebashe i rabotata. Na starite ne mu beshe toku teshko ama na mladite mu beshe nogu teshko dur da zaboravat.

Posle Veligden gredeshe prazniko na Sveti Giorgi, Giurgef Den. Toi den domakinkite odea sechea kapina, kopae i bazie so treva. Bazieto gi klavae pret prago na kukiata i kapinata ga klavae nat vratata. So toi adet ga prechekvae proleta so zeleno. Starite na Giurgof Den odea po nivieto. Go zevae Ristosovoto jaice sho go imae vapsano na Veligden za Ristos. Zevae i shisheto so jazmoto sho go chuvae ot Vodici i odea po nivieto, gi prskae so jazmoto jaiceto. Go zakopvae vo ednasi niva za gospo da mu dadi golem bereket taja godina.

Pak mladite deca i chupi zevae edna debela frtoma i ga vrzvae na nekoi fidan za da se krlat. Zevae i eden kantar za da se trgat ko kuse teshki. Koga se trgae na kantaro si klavae i edna zelena kopriva. I koga pochnuvae da se krlat chupata sho ke se kacheshe na frtomata za da ga krlat drugite chupinia pochnuvae da mu peat edna pesna sho ga peea samo na toi den. I pesnata veli:

"Krle vrle Giurgof Den,
koja e vaja moma sho se krla,
Giurgele mori Jano,
deka da ga otfrlime,
Giurgele mori Jano".

I chupite znaea taja moma koe dete go saka za momche i mu peea ke ga otfrlime vo na filan dete dvorieto. Go spomenvae imeto na deteto i velea vo ninte beli raci i taka nogu chupi znae edna so druga koe dete go sake.

I decata sho imae nekoa chupa rodnina i beshe tamo koga se krlae mu kazhvashe koa chupa mu ga otfrlia. Nogu pati decata se kriea tamo blizu za da slushat za sekoa edna chupa deka ke ga otfrlat. I taka znaea koa chupa go saka sekoi eden.

Na toi den seloto si klavae govedar sho ke mu ga pasi. Govedarta ot Giurgof Den do Mitrof Den go platvae so zhito.

Posle Giurgof Den nasheto selo go sluzheshe Sveti Tanas, leten, i toi den vo Neret stavashe golem panagir vo postarite godini. Ot koga ga okopira Grcia Makedonia i ot koga go zapre eziko da ne se govori i da se pee po Makedoncki, narodo se otchai i go ostavia panagiro sho stavashe vo staroto vreme. Starite sho ni raspravae staval golem djunbus na toi den. Sati sela okolu Neret i podalechnite gredea vo Neret da se veselat. Neretci sho bea armasani taja godina sati gi pravea svadbite na toi den. Ednasi godina se sluchilo da ima blizu triestina svadbi na istio den; sekogash imala dvaestina. Pa taja godina imalo nainogu, nemozhele da naidat sfirki za da mu sfirat na svadbata. Tatkoite na mladu zhencite oshle da zevat sfirbaddji ot daleku. Edni doshle ot Kosturcko, drugi ot Bitolcko, drugi ot Vodencko. Poveketo sfirbaddji bea Turci rodeni vo Makedonia. Go znaea Makedonckio ezik i nashite go naukoe Turckio ezik i taka ne mu beshe nogu machno koga se sobrale vo Neret. Nemalo mesto prazno deka da si gi vrzat pravdata. Kukite bea preplnati so gosti sho imae doideno za panagiro i za svadbite. Koga pochnale da sfirat sfirkite na triese svadbi grmelo seloto ot pesni i ora. Igrae po dvorovite, na stret selo, po patishchata, ne gi berelo. Nikade smetate sho stavashe toi den. Zurnite Turchki i tapanite zemia zevae. Gostite sho bea doideni ot drugite sela se chudea so nashite selani i nogu ot pobliznite sela sakae da se mazhat vo Neret.

Predi da doidi Grcia vo nashite mesta narodo beshe nogu vesel i radosen. Ot koga ga delia Makedonia na chetiri parchinia zaginae nogu obichai sho gimae nashite prededofci. Naipoveketo izgubia tia obichai vo Egeickio del na Makedonia. Trebashe Egeicite da uchat druk ezik i drugi obichai. Nie pomladata generacia gi izgubime poveketo obichai na nashite prededofci. I vo nasheto vreme Grcia go mena i kalendaro. Gi pravea praznicite dve nedeli porano zaedno so Katolichkata vera. I taka nashio narot ne sakashe da odi so nofio kalendar na Grcia. I taka izgubia premnogu stari obichai. Crkvite gi otvorvae po nofio calendar. Koga gredea praznicite na stario kalendar nemashe crkva otvorena. Svadbi ne se pravea na Sveti Tanas. Gi pravea po drugite Nedelini. Vo moeto vreme imae stanato svadbi nainogu do tri svadbi vo eden den. Neku ponapre dvasese i triese svadbi na ednash.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret