Prfio Svetcki Voina

Germancite i Rumanci ga krepea Grcia. Rusite i Afstrianite pomozhvae za Bogaria. Talianite sakae Albancka drzhava. Isto i Afstrianci ga krepea Albania.

Sati Evropeicki drzhavi edna so druga ne se sakae. Afstro-Ungarckata drzhava ga pizmeshe Srbia oti nogu mesta sho gimashe ponapre mu gi dadoa na Srbite. Cheternaesta godina vo Saraevo Srpckite agenti mu go ubia nadvoivoda na Afstria i po toi nachin pochna Prfio Svetcki Boi. Afstria udri na Srbia, Germania udrina na Rusia i na Francia i Anglia vleze vo bojo. Anglichanite i Francuzite mu pomozhvae na Srbia. Bogaria beshe so Germania.

Caro Grcki Kostadin beshe Germanofil. Presedatelo Venizelo sakashe Grcia da odi so Francuskata i Anglichanckata politika. Francuzite bea vo Srbia vlezeni za pomosh i da ga biat Germania. Caro Grcki ne sakashe da otvori voina protif Germania. Venizelo so nekoku nini drugari i so voinichki oficeri napravia revolucia vo Solun i napravia nof parlament i gi ostavia Frenzite da vlezat vo Makedonia. Caro klade nof presedatel vo Athina i taka Grcia se odeli na dve. Na caro nemozheshe da mu doidi pomosh ot Germania. Anglia so parahodite go imashe sogradeno sato morie. I togash narodo Grcki ogladna. Nemashe lep da jadi. I koshcho pishi Kodato vo istoriata, nogu umirae za jadenie.

Vo Makedonia narodo imashe jadenie. Nosea Frenzite i Anglichanite. Nashto selo bilo plno so Francuska voiska. Pret starata nasha kukia blizu do rekata mu bile kazanite sho gotvea jadenie za voinicite. Mi kazhvashe baba mi nogu pati varele zhabi i mu davale na nashite za da jade. "I oti ne mu gi sakame ni velea 'Pilka, babo, nogu ubava pilka'. Se smeea so nas oti ne mu gi jademe."

So Francuzite imashe nogu crni ot Afrika. I mu se otepale nogu gore po rido nat Strede Rek. Tamo bile samo crni i alai se ubia nogu ot nif. Toa mesto go kazhve nashite selani Crno Glava Padina oti nogu crni glavi padnae na toa mesto. Sega Grcite gi prekrstia i go vikat Kolkuturia.

Makedonckio narot ne ostana gladen. So Francuzite imae dovolno jadenie. Samo edno Francuzite gi sekoa sati planini, gi berea drvata samo bukite golemi, i gi pushvae vo Francia.

Togash poveketo Evropeicki drzhavi bea vlezeni vo toi boi. Vo Balkano se vodea pogolemite bitki pomegu Germania i Francia. Bogaria beshe so Germania, Srbia so Francia, Grcia so Germania. Ama nemozhea da si pomozhat edna so druga oti bea zatvoreni. Grcite i po suvo i po more. Vo Makedonia bea Frenzite. Voinata Grcka sho beshe vo Makedonia pot kumandata na Venizelo pomozhvashe na Francuzite, se biea protif Germania i protif Bogaria. Jani Kordato pishi vo ninata istoria caro Grcki Kostadin dade zapovet do Grckite voinichki oficeri sho sluzhea vo Makedonia da ne se biat protif Germania toku da se pridadat na Bogarckata voina. Beshe nogu Germanofil. A Grckio narot umirashe za lep.

Nemashe pomosh ot nikade vo tia godini posle razdelbata na Makedonia koshcho pisa ponapre. Nogu nashi Neretci zaminae za Amerika na pechalba. I moio tatko imashe odeno vo Amerika petnaese godincko momche.

Tia godini vo Grcia se jadea politichkite partii edna so druga. Ot koga go ubia caro Giorgi vo Solun imashe golemi kavgi pomegu sinovite na Giorgi i politichkite partii za koi da go zemi stolo i da stani car. Koshcho imam chueno togash pobegna ot Grcia sin mu na Giorgi, Andrea, tatko na princo Filip, mazhot mu na caricata Elisabet. Sakale da go ubiat i zatoa izbega vo Anglia. I carisvoto go ze Kostadin. Narodo ne beshe nogu dovolen so nego i togash reshia da go isterat caro Kostadin so cela nina familia. I go kladoa za car drukio sin na Giorgi, Aleksander. I togash Venizelo sleze ot Solun vo Athina za da go zemi poftorno pravitelsfoto na Grcia.

Sedomnaesta godina Ruskio narot se digna mashovno na vastanie protif monarhiata. Sati dimokraticheski sili vo Rusia uspeae da ga dobiat revoluciata i formirae dimokraticheski parlament so presedatel Kerincki. Togash vo Rusia i po celio svet beshe rashirena theoriata na Karl Marx i na Engels za ramno pravo na sat narot na sveto. Vo Rusia rakovoditel na taja theoria beshe drugaro Lenin. Koga se formira novata uprava vo Rusia imashe i nogu prestavnici ot Leninckata partia. Gi velea Bolshovici oti ne vervae nogu na verata toku na prirodata manifesto sho beshe reshen koga ke prezemi novata uprava odma da go papsa bojo i voinata da se vrati po doma. Toa ne go storia i Bolshovickata Partia stalno vikashe da papsa bojo.

I vo istata godina esenta vo Oktomvri Bolshovicite napravia nova resolucia i uspeae da ga dobiat i napravia proletarcka diktatura. Mu gi zea stokite na bogatashite, gi napravia drzhavni. Do togash Ruskio narot trgashe golema maka. Bogatashite i sati chiflikari go rabotae narodo zabadia. Kupvae robie ot drugi siromashki mesta, gi rabotae za eden komat lep i koga ne mu trebae gi davae na drugi, gi preprodavae. Togash vo Rusia carovite zaedno so bogatashite samo crkvi pravea i golemi kanbani, koga biea se slushae duri do Grcia. I Ruskio narot nemashe lep da jadi. I zatoa uspea da se dobie Sosialiskata Revolucia. I togash Lenin formira nof parlament. Go papsae bojo.

I koga vidoa Evropeickite kapitaliski drzhavi sho se formira sosialiski gavrament vo Rusia reshia da odat da ga udrat Rusia i poftorno da ga vratat koshcho zhivea ponapre.

Togash Germania go izgubi bojo isto i Bogaria. Na Bogaria mu ga zea Trakia sho ga imashe i mu ga dadoa na Grcia so gradishchata Skeche Giumurdjina i Dede Agach. I Grckata drzhava stana pogolema, granicata stigna do rekata Marica koito sega Grcite ga vikat Evro.

I togash ka papsa bojo vo Balkano, koshcho kaza porano, Francia, Anglia i drugi kapitaliski drzhavi se soglasia da udrat na Rusia. Gi beshe stra da ne se rashiri sosialiskata idea i vo ninite drzhavi. Ga navrtia i Grcia da pushchi voina. Venizelo pushchi dve divizi voina. Otidoa i Evzoni so fustani i Rusite koga gi vidoa se smeea i velea i zhenite doidoa da se biat Ruskio narot. Mazhi, zheni i deca sati mashovno ga dochekae taja nova voina sho doide vo ninata zemia. I togash nogu narot izgubi zabadia i ne uspeae da ga rasturat Rusia. Grcia dade nogu zhrtvi vo taja bitka, nogu troa se vratia zhivi. I togash narodo go napadna Venizelo za taja tragedia. Togash stanae izbori vo Grcia i Venizelckata partia izgubi. Vo toa vreme i caro Aleksandro umre.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret