Grchko-Turckata Voina

Togash tatko mi se vrati ot Amerika so nogu drugi nashi Neretci i odma gi zea voinici. Novoto Grcko pravitelsfo otvori nof boi protif Turcia. I togash nogu nashi Neretci otidoa da se biat vo Mala Azia.

Na devetnaesta godina stanae nogu mitini pomegu Evropeickite drzhavi i ga razdelia Evropa kakto mu udisvashe na pogolemite drzhavi. Na Grcia mu ga dadoa istochna Trakia i mesto ot Mala Azia pokrai grado Izmir. Turcite ne bea nogu blagudarni so delbata sho stana. I taka Grcia ga navrtia da udri na Turcia. I taka pochna bojo vo Mala Azia. Prvite dve godini Grcite napredvae. Ga imae zeno golem del od zapadna Mala Azia. Anglia i Francia mu velea da zastanat do tamo i da se klade novite sinori na Grcia.

Aku poslushfae Grcite sho mu velea golemite sili Grcia ke stavashe golema drzhava. Ama tia ne poslushae. Imae zeno golem veter. Ka vidoa sho napredva ninio asker i sakae da ga izbrishat Turcia sosem. Togash vo Turcia imashe stanato sato Grcko i Armencko naselenie da se bori protif Turcite. I nogu drugi Risiancki naselenia sho imashe vo taja zemia ka vidoa Grckio asker sho napredva i tia stanae i mu pomozhvae so sho mozhee.

Togash vo Turcia go preze rakovolsfoto eden mlat voinicki oficer koito beshe roden vo grado Solun. I toi imashe zeno uchastie vo Turckata revolucia so stana osmata godina vo Makedonia. Se vikashe Kemal Atatur. Oshche mu stoe kukiata vo Solun kade se rodi Kemal. Sega stoe za miuzio. Odi nogu narot da ga puli. Nogu gredat turiste od Turcia samo da vidat deka se rodi ninio spasitel sho go spasi Turckio narot ot Grckio teror.

Koga ga ze vlasta vo ninite raci Kemal, skrishno Francia i Anglia mu pomozhie so pari i so oruzhie i pochna da ga goni Grckata voiska. I togash Grckio asker pochna da se gzi naza i da ne znae deka da odi. Deka vrveshe Turcki asker ne ostavashe Risianin, sati gi vrvea pot nosh. Togash Grckoto naselenie i Armenckoto pochna da bega, si ostavia kuki, se sho imae i zaedno so Grckio asker begae za da se spasat. Stignae do morieto. Tamo imashe Francuski i Anglichancki vodni brodovi pampuri i narodo odeshe da se kachi za da se spasi. Francuskite voinici ne gi ostavae da vlezat vo natre, gi frlale vo morieto, na nogu mu gi sechele i racite. Ovoa go kazhvae tia sho ostanae zhivi i prefrlia vo Grcia.

Dve godini go ze Grckio asker da ga zemi Mala Azia. Za nekoku nedeli Turcite si ga zea pak naza.

Vo toi boi zaginae nogu Makedonci ot Egeickio krai. Nogu se fatia zhivi vo Turckio asker. Imashe nogu oficeri sho bea rodeni i porasteni vo Makedonia, zhiveni sho nashte Makedonci. Nogu ot Makedoncite sho bea vo Grckio asker si naidoa priateli sho zhivea zaedno ot istoto selo. I koga Turckio asker fatvashe Grcki askeri gi opitvashe koi se Makedonci i Makedoncite ne gi tepae. Samo sho fatvae Grcki voinik odma go ubivae.

Vo taja voiska beshe i moio tatko i tatko mu na mojata zhena. Togash nogu Neretci se otepae vo Azia.

I aku drugite drzhavi ne ga zapirae Turcia ke stignuvashe pak do Makedonia. Gi zastanae na rekata Marica. I taka Grcia sho sakashe da se rashiri vo Azia gi izgubi i tia mesta sho mu gimae dadeno. Togash izgubia nogu Armenci. Koshcho kazhvat poveke ot eden i polovina milion zaginae vo taja bitka. I nogu stotini iliadi Grcko naselenie.

Nekoku Grcki oficeri sho ostanae zhivi i imae prefrleno vo Grckite adi vo Hio i vo Lezvo, brigadniko Nikola Plastira i eden druk Gonatas i eden sho beshe oficer na Grckite brodovi se veleshe Dimitrios Fokas, reshia da napravat revolucia. I da odat vo Athina da gi fatat sati tia sho bea vinovni za tagia golema katastrofa, zasho ne poslushae koga mu velea da zastanat vo Mala Azia, da ne odat ponaka. Ama tia ne poshchukae i sega treba da se sudat i da se ubiat.

Togash go imae doneseno poftorno caro Kostadin vo Grcia. Ama toi se ostavi i carsfoto mu go predade na sin mu Giorgi. Oficerite sho ga napravia revoluciata so taja voina sho imashe ostanato stignae vo Athina i gi fatia glavnite glavi sho bea vo parlamento. Gi pominae na voinichki sut i gi otsudia na smrt. Otepae pet ministeri i eden general, Hatzanesti.

Stana novo glasanie. Dobi Dimokraticheskata Partia i togash se vrati poftorno Venizelo i pak ga preze vlasta vo Grcia. Caro Giorgi go isterae ot Grcia.

Togash Venizelo i nekoku Grcki profesori izmislia da napravat nova azbuka za Makedonckio narot oti eziko Makedoncki teshko e da go pishish so Grcki bukvi. I napravia azbuka so Latinckite bukvi na Makedoncki jazik i ga velea Abecedar. Napravia so hiliadi novi bukovi za skoliniata vo Makedonia. Koshcho pishat edni istorichari bukovite ne stignae do Makedonckio narot, samo nekoku imalo zapazeni vo Francuskite miuzia.

Togash Venizelo so Turchino Kemal reshia da go smenat naselenieto sho zhivi vo sekoa edna drzhava. Sho ima Grcko naselenie ostanato vo Turcia da go smenat so Turckoto naselenie sho zhivi vo Grcia. I togash doide etnichka katastrofa za Egeickio del na Makedonia. Izbegae dveste i osomdese iliadi Turci ot Egeicka Makedonia i Venizelo naseli shes stotini i sheeset iliadi prosfigi ot Azia vo Egeicka Makedonia.

I se smena etnichkio karakter vo Egeickio del. Ne samo sho ne mu dadoe skolinia na Makedoncite da uchat na maikinio ezik toku pochnae da mu gi menvat iminata na selata i na gradovite i na lugieto. Nashto selo ot Neret go krstia Polipotamos. Seloto na zhenata mi go krstia ot sho se veleshe Lagen go kladoa Triantafilia, Krapeshina Atrapos, Mala Tropeuhos, Kotori Idrusa i sati sela vo Makedonia dobia novi imina. Lerin se krsti Florina, Voden Edesa, i sati drugi gradovi dobia novi imina. Koi se vikashe Stoiche se stori Giani, Boris Viron, Velika Paskalia, Bozhana Hristina i nogu drugi imina se smenae.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret