Posle Voinata

Devet godini borba otide zabadia. Zaginae so iliadi dushi ot greshkite na nekoku nesposovni rakovoditeli na Dimokrackata Voina sho sakae da ga bie Amerika so goli raci, samo so pushkata. I naipoveke greshkite nini gi plati Makedonckio narot. Sati sela vo Makedonia se ispustia. Ot planinckite sela ne ostana selo celokupno. Poiketo gi izgoria so bumbite Amerikancki i so topovita. Mazhite poiketo se otepae. Decata otidoa po drugite drzhavi. Vo Makedonckite sela samo pustulkite se slushae noshiata. Nemashe nitu pesna da se chue, nitu sfirka da zasfiri, nitu kuche da lani. Sati ritchinia i derinia bea so koski poseani na sekoa edna peda mesto vo Makedonia i choechka dusha imashe izlezeno. Glavite i koskite se trkalae vo dolinite. Nekoi sho imashe ostanato zhif ali maika eli tatko eli zhena ne znaea deka ninoto chedo eli ninio mash si gima ostaveno koskite da se trkale nat zemi.

Ot edno mesto na drugo nie sho beme vo Vodenckata okolia ne zeme uchastie vo vaa posledna borba.

Mi pisa pismo zhenata oti brat mi Vasil go pushchia sloboden ot Kozheni deka go imae zatvor bes da mu plate pari na nashite Neretcki shpioni. A brachet mi Pavle Kiriakof pak mu barashe da mu dade pari akoto brat mi go pushchi voinata bes da pobara potpis ot shpionite nashi.

Koshcho mi raspravi brat mi koga si doidu poftorno vo Nevoleni za da gi vida, mi veli eden den otishol nekoi oficer da zemi nekoku dushi ot zatvornicite da rastovarat nekoi kamion so stoka sho imashe doneseno za voinata. Go zel i brat mi i koga gi nosel pri kamiono mu rekol na brat mi "Sho stava so tebe? Sekoi den se ispushve apsandjii otuka i ti mlado dete stoesh tuka. Treba da si ot nekoa losha familia za da te drzhe toku vreme tuka vo Kozheni."

I togash brat mi mu rekol "Ne sum ot losha familia toku nemame pari da mu dadime na nashte shpioni sho se vo selckata uprava za da potpishat za mene da se ispushcha otuka. Jaska," mu veli, "imam brat voinik sho sluzhi vo voinata ot chetiriesta i shesta godina, blizu chetiri godini."

I koga mu rekol brat mi taka na oficero i toi mu otgovoril "Imash brat voinik toku godini i ti sedish tuka zatvoren." Mu veli "Ela po mene. Ke odime na pogolemio sho e tuka. Ke mu kazhime sho imash brat voinik i sho bare pari vashite selani za da te pushche."

Otishle zaedno do pogolemio oficer i voi sho go noseshe Vasil mu rekol na golemio "Voa detto ima brat voinik chetiri godini sho sluzhi vo voinata i oti nema pari da mu dadi na ninite shpioni vo seloto go drzhe tuka, so brat voinik."

I togash pogolemio oficer go opita za mene deka sluzha voinik, na koa divizia i na koa brigada i na koi batalion. I brat mi mu rekol "Sluzhi vo Drama na sedomta divizia dvaesto i pet brigada i na pet stotini i pedestio i ftor batalion." Imashe brat mi i edno kadro od mene. Mu ga dade i moita adresa i toi odma telefoni na nashta brigada i na nashio batalion. Opita za mene dali sum istina tamo. I do na vecherta mu veli na brat mi "Godi se. Utre ke begash za doma. Oti ne ni kaza toku vreme sho imash brat vo voinata?" Si doide Vasil vo Nevoleni. I nashte shpioni se chudea kak go pushchia bes tia da potpishat za nego.

Vo toa vreme ka zavrshi partizansfoto rekoa oti nashta brigada ke se vrati naza vo istochna Makedonia. Se plasheme da ne ne pushche nas da odime da udrime na rido Belesh. Ama vo toa vreme sho beme vo Voden otishle drugi voinici i go zea Belesh. Ka nauku taka sho velat da ne vratat naza vo Drama mu reku na moio lohago da me pushchi za nekoku dena da oda da si ga vida familiata predi da ne smenat.

Mi dade pravo da si oda. I odma jaska slegu vo Voden i otamo otidu vo Veria za da fata nekoi voinichki kamion eli nekoi civilni avtobusi sho odat za Kozheni. Oti pato sho odi preku Voden za vo Lerin ne rabotashe.

Tamo naidu eden tragoec odeshe so kamion za Kozheni. Me ze so nego ama oshche se plashea da ne ima partizani. Oti imashe nogu sho se kriea po selata. Stigname vo Kozheni i otamo zaedno so voinici sho odea za vo Lerin doidu vo Lerin. I odma kinisa da oda vo Nevoleni. Stigna vo seloto.

Stretna edna chupa Neretka. Ga opita deka sedi mojata familia. Me zanese do kukiata deka sedee moite.

I ga naidu zhenata nogu uzhalana. Mu vela "Sho stava? Sho si ne toku keflia?" I mi kazhva oti na sestra mu golemata chupa Lena se otepala vo Gramos. I mi veli fchera kazae oti se otepa i Kosta na teta Sofka, brat na Mitre Stamenof.

Togash i jaska se nazhala. Si doidu radosen da gi vida i nauku loshi abari.

Otidome so zhenata da go vime tetin Giorgi i teta. I tia sedee vo Nevoleni. Gi naidome da plache. Gi opita ka stana i tetin Giorgi mi kaza oti Kosta go imashe zeno voinata so mskite i nogu drugi deca i mazhi gimae zeno togash koga udrie vo Prespa i na Vicho. Kosta ne beshe nitu partizan nitu voinik. Za voinik beshe oshche mal. Za partizan ne go zea oti bea slezeni vo Nevoleni.

Koga se kachile so voinata gore nekadesi kai Malimadi tamo imalo ostaen eden partizancki top. I Kosta otishol da go puli. Se kachil na topo. Tamo imashe bumba kladena ot partizanite i odma ispukala. I Kosta se otepa na mesto, i nekoku drugi se ranile. I voinata go ze Kosta otamo i go zanesoa da go zakope vo Kostur.

Toa vreme i eden druk ot nashite Neretci stapna narka i mu ga poseche nogata. Nauku i za nogu drugi nashi Neretci sho se otepae. I nogu kuki izgorea vo nashto selo. Ga zapalia kukiata i na striko Kiriaki. Toi sho si ga izgubi nogata beshe Mitre Mukof. Nogu se otepae vo seloto ot topovite sho mavae i ot olmite. Ot Kapalichoa Mala se otepae kai Lashinata Ilo Andriof, Stojan Bozhinof i Ristuica Nikoloa. Karshi manastiro vo livadata se otepa Sotir Velof. Se otepa ot olmite sho mavae vo seloto edno dete na Stojan Dimanin i nekoa chupa na Bozhincheite vo Kostofcka Mala. Olmi padnae do nashta kukia, na Risto Markof kukiata lamarinite bea izdupeni, na nashta plemna i nogu plochi na chatiata bea iskrsheni. Togash se rani vo nogata Stefuica Petrina.

Nauku dosta novini i ne be toku radosen oti nogu moi rodnini i priateli bea zaginati. Nauku oti za brgo ke se vrate vo seloto sati nashite selani sho se vo Lerin i po drugite sela.

Sedi edna nedela vo Nevoleni i pak se vrati vo Karadjovata. I po nekoa nedela ne krenae otamo so treno, stigname vo Solun i ot Solun go fatime drukio tren sho odi vo Drama. Koga stigname vo Drama tamo chekae askercki kamioni i ne zanesoa nadvor ot Kavala vo grado Elefterupoli. Na Makedoncki se vika toi grat Pravi. Ne e golem grat, e malo gratche. Ama nogu ubavo, chisto.

Jaska nogu sake da oda na toa mesto oti moio tatko tamo imashe sluzeno voinik nogu godini ot koga se vratia ot Mala Azia koga se biea so Turcia. Mu ime videno edni kadra sho pisheshe na ni Pravi. I koga ode skolie i ga pule kartata ot istochna Makedonia i ot Trakia i si vele koga ke porasta ke oda da gi vida tia mesta. I me donese redo i jaska da sluzha voinik chetiri godini blizu vo tia mesta.

Tamo blizu e rido Pangeo. Tamo caro Makedoncki Filip Ftorio kopashe zlato i gi napravi Makedonckite pari statiri sho gi velea tamo. Ot karshi Pangeo imashe toa vreme grat sho go vikae Filipi. Tamo stana prvata crkva Risiancka vo Evropa. Tamo otide apostolo Pavlo so ninio drugar Sila. I prva zhena sho se napravi Risianka beshe otoi grat. Se vikashe Lidia. Tamo na edno ritche stoe oshche stisovite ot apsanata sho go imae zatvoreno Romeicite apostolo Pavlo.

A dolu vo ramninata deka beshe grado i palato na Filip ima golemi kamenie delkani ot marmer. I koga otidu tamo mi naviree ochite i se razumi za Makedonckio narot kakvi mako ima trgano. I so umo si vele "Deka si, Filip? Da doidish da vidish ot nekadesi ka ga ime rasparcheno dushmanite tvoia zemia, i tvoite deca se tepat za chuzhi interesi, i ne gi ostavat da si govorat na maikinio ezik. Stani da vidish tvoata zemia e naplnata so grobovi. Poveke grobovi ima ot koku kamenie sho ima."

Sekogash koga da vrve po toa mesto ovia gi misle sho gi pisha sega.

Pato ot Kavala za Drama vrvi preku strede Filipi vo Pravi. Koga otidome sedime malu vreme i slushname na radioto oti nas postarite voinici ke ne pushchat i pochname da gi frlame kapite visokoto ot radosi.

I na sedomnaese Noenvri se pushchime ot voinata. Mu pisa pismo doma sho den ke stigna vo Lerin za da doidi nekoi ot seloto da me precheka. Sati si bea odeni naza vo seloto.

Doide brat mi Vasil da me cheka vo Lerin i kinisame da si gredime za vo seloto. Mestoto stoeshe pusto. Ne strabotano. Nemashe narot po nadvor ku ponapre sho rabotashe po nivieto. Stigname vo seloto. Me prechekae moite lugie i komshite. So maika mi ne se imame videno tri godini i pol.

Mi doide nogu jat koga doide edna nasha komshika, Jovanica Genchea. Oti beshe ot Ruzhinte ga vikame Mitra Ruzhina. Edna kukia ne deleshe. Imashe edno dete i toa beshe partizan i mu se otepa. Go vikae Tanas. Beme opasani so nego, beme pobratimi. Beshe edna godina pogolem ot mene ama beshe nogu dobro dete. Koga doide maika mu da me vidi jaska ne znae deka da se pula. Stoe ku nogu vinoven i si misle za taja kutra zhena ka si veli sega za mene? Mozhi da si misli oti jaska be voinik i da ne mu go otepa jaska ninoto dete? Mozhi taja da ne misleshe koshcho misle jaska? Ama jas stoe ku vinoven oti be vo voinata.

Doide i zhenata mu na Tanas vo crno oblechena.

Za nogu vreme ne izlegve po nadvor, nitu ode na stret selo deka da se zavrtvashe i ke vidvashe zheni vo crno oblecheni i mazhi zabradeni. Si imae sati zagubeno nini lugie. Edni izgubia po dva mina ot kukia.

Seloto beshe prazno. Nemashe deca da igre po nadvor. Poiketo bea begani po Sosialiskite drzhavi. Nogu malu deca imae ostanato vo seloto. I tia nemae so koi da zaigrat. Na poiketo mu bea tatkoite otepani. Gi pule siraci decata na moite priateli i srceto mi se kineshe za ni.

Samo vo nashata mala imame zagubeno idinaese dushi.

Koga se vrnae nashite selani poftorno vo seloto na nogu ot mladite mu imae dadeno pushki i na nekoi ot postarite sho si mislea oti se verni za drzhavata. Pavle Kiriakof brachet mi go imae naznacheno toi da bidi otgovoren za tia sho imae pushki, i gi vikae po Grcki maites, a nashte Makedonci gi vikae pushkari.

Koga doshle nainapre vo seloto zaedno so voina i so policia fatia nekoku nashi Neretci sho bea ostanati vo seloto. Go fatia Tanas Tolef. Ga fatia i Giorgica Petrea ot Kostofcka Mala. Taja beshe ot Staseite, se vikashe Gina i poveketo lugie vo seloto ga vikae Gina Stasea. Ga fatia i Stefuica Tolea.

Gi zea da gi nosat vo Lerin. Koga izlegoa ot seloto nadvor pochnae Gina da ga bie, ne voinicite toku nashite Neretci sho stanae shpioni i bea ot ninata mala. Koshcho kazae togash nogu nashi deca ot pushkarite, eden bil Pavle Kiriakof i drukio velea oti bil Risto Kiriakof. Dali e tochno taka koshcho kazae togash nemozha da garantiram oti ne vidu so moite ochi. I koga stignale kai livagieto Filei livagie tamo ga i sekle komati. Zasho toku inat ne znam. Tanas go donesoa vo Lerin i tamo go ubia. Toi beshe ostaven vo seloto ot partizanite da bidi ku presedatel. Beshe nogu miren choek.

Ama nashite shpioni da se pokazhat dobri patrioti za Grcia go ubia i ne mu pomozhae da go kurtulat. Ako tia istite bea ponapre so Bogarite i vodea golema propaganda protif Grcia, i sega da mu se pokriat ninite tragi gi shpionea i gi tepae naimirnite lugie ot seloto.

Stefuica Ognenoa ne ga ubia. Lezheshe zatvor nekoku godini.

Doide poftor policia vo seloto i ne otide da sedi deka bea ponapre toku otidoa mu ga fatia kukiata na Petre Ristuichin. Petre beshe zatvor i vo zatvoro umre ot nogu sho go biea. Toi beshe potkrepitel na Bogarckata strana. Imashe vlezeno i vo selckata uprava i go naznachia za presedatel koga bea Germancite vo Grcia i sega drzhavata mu ga ze kukiata. Ga isterae familiata i ga namestia policiata vo ninata kukia.

Togash imashe na policiata eden sho mu beshe ku oficer ama ne skoluvan choek. Togai poveketo policmani ne znaea da si go potpishat imeto. I nashite shpioni bea okolu nego i sho mu velea toa praeshe. Sekoa vecher odea nogu ot shpionite i spiea so policiata. Klavae nogu ot pushkarite noshiata da chuvat. Gi beshe stra da ne doidat nekoa vecher partizani ot nekade i gi zakolat umoreni. Decata deniata ot rabotite po nivieto i na vecherta trebashe da ode da ga chuve policiata i glavataro Pavle Kiriakof.

Nogu deca od nas sho simame doideno ot voinata gi puleme krivinite sho stavae vo seloto ama togai doideni nemozheme da rechime nishcho. Puleme oti shpionite imae poveke pravo od nas. Ako nie sluzheme toku godini za Grcia, ne ne smetae za nishcho. Narodo vo seloto koshcho bea izgoreni si gi zgubia mazhite i sinoite. Bea i uplasheni, nemozhea da pregorat.

Posle novata godina pedesta Pavle Kiriakof preze presedatel vo seloto i lugieto se tresea ot nego. Stana diktaktor vo seloto i kodjobashia i otgovoren na pushkarite. Dimiritin go vikae. Familite sho imae izgubeno nini lugie vo partizansfoto nemozhea da pregorat sho gredeshe neshcho. Pomosh ot drzhavata ne mu davashe. Beshe udisan so golemio na policiata. Sho sakae toa pravea. Nogu deca sho bea partizani i simae predadeno eli se imae fateno mu barae na ninite famili po sedom zlatni napolioni za da mu potpishat da gi pushchat ot apsanata deka gi drzhea zatvoreni.

Nogu pati Pavle mimashe recheno "Brachko, nie treba da se vime." Sakashe da kazhi oti toi pomozha za brat mi Vasil sho se pushchi. Go pizmeshe i brat mi nogu oti ne zea pari od nas.

Na brat mi mu imae dadeno i pushka i edna vecher stavashe armas. Se armasfashe Giorgi Bakrnchef za Andromahi Michoa. So Andromahi sne ftori brachedi, maikini prvi. Otidoa decata sho imae pushki na armaso i se imae zabaveno nekoi pet shes minuti. Nemae odeno na vremeto da chuve pri policiata i Pavle gi stretna na pato i mu veli "Deka bete? I brat mi mu veli "Pominame kai Michoite na armaso." I togash Pavle so kondako na pushkata go udri na tilo i brat mi padna nazemi.

Imashe stanato polosh ot Turchino Velia sho gredeshe ot Mala vo Neret. Velia se naide erbap i go otepa. Za voi ne se naide nekoi so vlna vo noso da go suredi. Beme mirni lugie. Toi beshe kuche. Ako beshe so edna raka ama ne zhalashe nikoi. Lugieto gi beshe stra da mu pregorat.

Togash nogu nashi Neretci sho bea vo Afstralia pochnae da si gi zevat familite vo Afstralia. Koi nemashe nin choek vo Afstralia mu se moleshe na nekoi rodnina aku se mozhi da mu napravi knigi i da pobegni ot rodnoto mesto. Oti nemashe zhivot tamo za nashio narot. Togash kriminalcite i shpionite ga upraliavae Grcia. Deka da odeshe da poplachish nemozheshe da naidish pravina.

Seloto ispusteno, decata begani po drugite drzhavi, i nogu famili imae izbegano za da se spasat oteroro sho stavashe po selata. Nemashe nikakvi veselbi. Nemashe kukia vo Neret da ne mu zhala familiata.

Odeme vo crkva i sekoa nedela crkvata ke beshe preplnata so malafti i pupchinia sho odea maikite i zhenite na tepanite da gi pee popo aku nikoi ne znaeshe deka mu e grobninata na ninio mash eli na ninio sin. Sati lugie vo crno oblecheni, ne ko ponapre nashto selo sho beshe toku veselno.

I gorata beshe uzhalana. Ne se slushae kavalite i shupelkite da sfirat nadvor po gorata ot ofcharite. Tia sho gi pasea stadata i sfirea i ga vesele gorata ninite koski i ninite glavi se trkalae vo Gramos, vo Vicho, vo Malimadi, vo Kaimaksilan, vo Hasiata i po nogu drugi mesta.

Ne mi se odeshe da oda vo crkva da gi pula zheni mu i maiki mu na moite priateli so malaftite plni so pupchinia i so darovi da gi davat za dusha za ninio pokovnik.

Maika mu na moio komshia Tanas sekogash gredeshe doma da mi nosi eli nekoa piachka eli koshula ot bola sho imashe za ninoto chedo. Oti eden go imashe i toi go izgubi. Mazhot mu beshe zapusten vo Amerika. Tanas mu beshe ninata nadezhba.

Ponapre po kukite se slushae samo pesni, a sega slushashe maiki da redat da si gi plachat ninite izgubeni deca.

I nie sho ostaname zhivi zhivotta ne ni beshe nogu dobra. Gi misleme sekoi den nashite zagubeni priateli. Misleme kakva ubava veselba napravime chetiriesta i shesta godina. I taja ni beshe ku pretu glava oti oshchednash ne se vidome, taja ni beshe naiposlednata. Puleme kak gi trikae familite i zhenite na nashite priateli. Na pati si veleshe da zemish pushka i da pochnish da tepash koga gi puleshe takvi nepravini.

Ednash ime odeno na stret selo i tamo na mosto se sluchi da vrvi zhenata na edno nashe mlado sho se imashe otepano vo partizansfoto. Zhenata mu beshe zabulena so crna shamia. Koku sho bea venchani so ninio mash go zea partizan i odma se otepa. Na taja minuta se zgodi na mosto da vrvi Pavle Kiriakof zaedno so astinomo. I ga zastana astinomo na strede mosto i mu ga trgna shamiata sho beshe zabulena i mu veli "Sho krie voa crnoto shamiche pot nego?" I taja kutra pocrvena i ne znaeshe sho da mu rechi. So Pavle bee jobata udisani.

I sati nashi selani gimae na shpioneto. I nogu nemozea da doidat vo Afstralia. Na nogu sho mu bea decata begani po drugite drzhavi mu velea daite toku pari i nie ke pomozhime da vi si doide decata. Na nogu mu zea pari i nishcho ne napravia.

Astinomo se vikashe Panajotis Panasopulos. Beshe ot stara Grcia, Peloponiso koshcho kaza porano. Ne beshe nogu pismen. Edno shiritche mu imae kladeno poveke ot sho imae drugite policmani. I si misleshe ku znae koku e golem. Naide i narot zaplashen i vrsheshe ka saka. Toi gi pushvashe lugieto da mu bere drva vo planinata. I toi noseshe kamion ot Lerin i gi prodavashe drvata i mu noseshe na nekoi poznati sho mu bea vo Lerin ot oficerite. Na starite mu veleshe Bogari i komuniste.

Pochnae vo seloto da stave po nekoa sfadba, i trebashe zeto da gi pushchi sfirkite tri pati da go kane i setne da mu odi na svadbata. Akoto ne odea da go kane se plashee da ne mu napravi neshcho losho. Trebashe da ode da go pokane ponapre nego setne da ode da go pokane i Pavle Kiriakof. Koga gi nosea vo kukiata na zeto odea pret sfirkite i ziareni ku nekoi Turcki begoi.

I koga vlegvae vo natre trebashe sati da stane prostu. Nekoe dete sho beshe partizan nego poveke go machea. Pavle zapovedvashe da gi pokani i sati pushkari sho imae pushki vo seloto. Sakashe da sedni na strede masata so astinomo i okolu drugite pushkari. Tia dvata stoea vo strede i ziareni ku nekoi caroi. Za rodninite na zeto nemashe mesto deka da sedne.

Ama nikoi ne smee da pregori. Ga viknuvae bandata natre vo odaata da mu ga sfiri pesnata na Pavlo Mela. Zeto nemozheshe da pregori, nitu nunkoto.

Otamo odea i vo nevestata. Isto i tamo go pravea istoto. Na vecherta pak trebashe da gi kanat so sfirkite da gi gostat. I nevestata da mu dadi darovi eli chorapi eli po edna koshula. Vo Turcko vreme ne stavae takvi raboti koshcho stavae tia vreminia. I zatoa sati pulea kak da izbegat i da ne pulat takvi krivini sho mu imashe dadeno Grckata drzhava da pravat shpionite.

Nie sho se boreme toku godini za Grcia ne se smetame za nishcho.

Na narodo mu beshe pocrnato okoto. Ot edna strana boledvae za ninite zaginati lugie, za ninite izgoreni kuki, za ninite ispusteni mali prazni bes narot.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret