Poike Obichai

Mai mesec beshe naiubafio mesec vo godinata. Celata gora beshe prezelenata, cvekiniata razvieni, livagieto zeleni i sekakvi kalari ot cvekinia krs natre. Aku gi gledashe ot daleku stoea ku so Persicki karpet pokrieni. Mladite chupi i deca shetae krs natre, berea cvekinia. Nekoi mladi armasani se trkalae vo natre i bea nogu radosni i veselni so ninata mlados. I aku nekoi ot nif bea zeni so lubof cel svet beshe nin.

Samo kosachite trgae maka koga gredeshe kosenieto i odea da gi kosat livagieto. Karae oti mladite mu gimae raskachaeno koga se trkalae vo natre i nemozhea da gi pokosat.

Vo Mai pochnuvae poveketo raboti. Sati mladi i stari se zanimavae so rabotite nadvor po nivieto. Mazhite kosea, zhenite gi prashea bobovieto i chenkite po nivieto, gi pleea nivieto sho bea seani so chenica. Zavrshvashe ednata rabota, stignuvashe drugata. Gi krevae senata ot livagieto, pochnuvae da zhniat poniskite mesta, pochnuvae da vrshat i koga gredea za zhnanie nivieto vo povisokite mesta poveketo tamo spiea duri da go soberat bereketo. Dalechnite nivie tamo gi chukae, mu go zevae zhitoto ponapre i setne gi nosea slamieto.

I doma vo dvorovite gi vrshea so mskite i so konite. Edni gi vrshea so volovite tia sho nemae mska eli kon. Drugi gi klavae magariniata da vrshat. Pak tia sho nemae pravda gi sobervae lugieto ot malata, poveke mladite chupi i deca, i po noshia so nozi ga vrshea slamata. I mladite bea nogu veselni, chupi i deca, i se zadirvae eden so druk, igrae sekakvi ora vo slamata, peea ubavi lubovni pesni. Edni chupi sho ne mu bea tamo maiki mu bea poslobodni. Aku nekoe dete ot bekiarite ga zadir vashe ne ga beshe stra da ne ga vidi maika mu. I taka so ora i pesni sakae da ga izvrshat slamata.

Koga zavrshvae lugieto so zhnatieto i so vrshenieto povisokite mesta pochnuvae da gi seat nivieto za drugata godina. Koga ne mu bea rasipani loziata na nashite selani klavae dva mina ot selanite da mu gi chue loziata i gi velea padari. Imae napraveno edna golema kaliva za da se kriat koga ke vrni i ga velea padarnicata. I mestoto deka ga pravea kalivata oshche i sega toa mesto se veli padarnicata. Ima i edno drugo mesto koito beshe karshi loziata i se pulea otoa mesto sati lozia. Tamo padarite imae napraveno druga pomala kaliva za da mozhat da pulat podobro koi vlegva natre vo loziata. I sato toa mesto go velime Padarnica. Tia sho bea kladeni za padari ne ostavae nikoi da vlezi vo loziata. Trebashe da mu kazhish aku ti trebashe da soberish malu grozie za da znae koi vlegva vo loziata.

Avgus mesec beshe naidoborio mesec vo godinata za ot jadenie, ftasvae loziata, bostanite togash bea gotovi za branie i nogu drugi jadenia bea uzdreani. Toi mesec imashe prava narodo sho velea "Ka ne beshe Avgust tri pati vo godinata."

Koga gredeshe Septenvri zhenite gi berea bobovieto, chenkite. Mazhite se raspravae so oranieto. I togash drzhavata mu davashe pravo sekoa edna familia da si soberi drva za zimata. Toi mesec bucheshe planinata ot narot sho odea da berat i pomladite so pravdata da gi nosat doma. I na pato se stretnuvae tia sho si se lubee. Decata i chupite nainogu go sakae toa vreme koga gredeshe da se berat drvata. Tia famili sho imae ofci i kozi toi mesec berea shuma za kozite i ga shushea i setne ga berea i ga pravea ku trkalo i ga naredvae ubavo. Da nemozhi da vlezi voda vo natre ga pravea ku piramit, dolu poshiroko, i koku odeshe ugore go pravea potesen. I toi go velea lisnik. Imashe edni sho bea maistori na taja rabota. Nitu edna kapka voda ne vlegvashe natre vo lisniko. I koga gredeshe zimata odea go rasturvae lisniko i na ramo ga nosea shumata oti zimata fatvae golemi snegovi i nemozhea da odat da ga tovarvat na pravdata. Pak tia sho nemae ofci i tia berea bukoa shuma za mskite i za magariniata. Ofcharite berea samo daboa shuma.

Vo Neret imame eden starec se vikashe Naki Numchef eli Naki Kochof. Toi choek ne beshe skoluvan ama nogu znaeshe za vremeto, sho vreme ke pravi za cela godina. I sati tia sho imae kozi, ofci i drugo zhivo imanie i go opitvae dedo Naki da mu kazhi aku fati golema zima da si kladat poveke jadovishche za imanieto. I toi sakashe da mu raspravi na sati aku gredeshe losha zima da si kladat poveke rana za imanieto. I nikogash ne padna nadvor, sho veleshe toa stavashe. Maika mi nogu pati go opitvashe sho vreme ke pravi ovaja zima i toi mu raspravashe. Zasho i nie imame malu ofci i zatoa go opitvashe maika mi. Velee lugieto oti pulel na zvezdite. Ne znam tochno koi mesec bile marovninite. I odel nadvor i pulel i taka znael za cela godina kakvo vreme ke napravi sekoi mesec i nemashe zgresheno nikogash. Pak za drugite dena znaeshe sekoi saat ka ke bidi vremeto.

Ke vi rasprava za edna sluchka sho stana vo seloto. Nogu ot nashite selani ne sakae da povervat sho mu veleshe stario Naki. Eden den odeshe so magarenceto i pomina kai mestoto sho se veli Lasheica. Tamo ima eden druk pat sho gredi ot Vergori na ugore i patishchata se meshat tamo. Deka se meshat mestoto je ramno i na strede raskrsnicha ima gumno napraveno za vrshenie. I tia sho imat tamo blizu nivie si gi vrshat na toa gumno.

I toi den koga pomina stario Naki po toa mesto imashe kladeno da vrshi eden ot nashite selani Risto Stoinin. I koga stigna stario Naki na toa mesto mu veli na Risto "Arlia vrao, Risto, toku ako mozhish pret pladnina da sfrshish i da go soberish zhitoto oti ke doidi golem i silen dosh." Risto ne poverva sho mu reche Naki, ne se nagasa da sfrshi po brgo. I koga doide vremeto kai pladninata ot deka izlegoa takvi oblaci fati eden nogu silen dosh i sato zhito na Risto mu go krena ot gumnoto i go zanese vo dereto.

Edno drugo takvo neshcho se sluchi so eden daskal. Daskalo ucheshe vo nashto selo, se veleshe Stavridi. Eden Petok na vecherta daskalo i eden sho beshe pogolem na policiata vo seloto nashe sedea vo kafeneto i piea kafe. Malu ponaka beshe sednat i stario Naki. Daskalo i golemio si govorea drukio den vo Sabotata da odat vo Lerin. I Naki gi shlushna sho govorat i mu veli na daskalo "Gospodin Stavridi, ve slushna sho govorite da odite vo Lerin. Odite ama pret dva saato po pladnina da simate vrnato vo seloto eli toi saat da se namervate vo nekoe selo." I daskalo go opitva zasho. I naki mu veli "Ke fati golem dosh i sati reki ke pretechat, ke stani golem zian." Daskalo znaeshe za Naki oti zhiveshe tamo blizu do kukiata na Naki. Na policmano mu se vide nogu chudno kak mozhi da znae ot sega za utre sho ke stani. I mu veli "Aku stani toa ti sho velish jaska ke ti dada golem bakshish." Mu taksa edna suma pari.

Drukio den otidoa vo Lerin ama pret dva saato bea doideni vo seloto. I koga doide dva saato pochna da grmi nebeto po crna i fati da vrni nogu silen dosh. Rekite stekoa, sati derinia stekoa, se skinae patishchata. Rekata sho techi krs nashto selo gi rasturi sati mostovi. Nogu lugie gi klavae pokrai reka bochvite da mu se kisnat za da bide gotovi za koga ke gi berat loziata. Na sati mu gi krena nogu lugie sho ne simae doideno vo seloto. Edni zastanae vo Lerin, tamo spae. Drugi spae vo Nevoleni, edni vo Mala. Stana golem zian toi den. I togash golemio na policiata i daskalo otidoa vo stario Naki i parite sho mu gimae taksano vu dve mu gi dadoa.

I nogu drugi istori imashe za stario Naki. I nikoi ot nashite selani ne se zagrizhi da go opita da mu kazhi toa sho znae za vremeto. Nitu i ninite vnuci ne go opitae za da mu kazhi. Otkai umre setne nogu rekoa trebashe nekoi ot seloto da odeshe da nauchi nasho puli ama voa go velea ot koga go izgubia oti nogu pati ofcharite ostavae bes rana za imanieto i zimata ne znae sho da pravat. A koga beshe stario nikoi pat nemae ostanato bes rana oshche so vreme mu veleshe oti ke ima golemi snegovi vaja godina i da si kladite rana za imanieto.

Ot koga ke gi obervae chenkite gi nosea po doma i se berea mladi i stari za da lupat chenka. Sekoa domakinka sho imashe chenka za lupenie klavashe eden kotel pln so kochani da se vari i na vecherta se sobervae sati komshi i si pomozhvae eden so druk za da gi izlupat chenkite. I tia vecheri bea veselni so pesni, so prikazni da kazhvat postarite. Bekiarite frlae po nekoi kochan po chupite i mu vrveshe veselna vecherta. Koga zavrshvae so chenkite na mazhite mu beshe poslednoto oranie da gi poseat nivieto po niskite mesta. Pak zhenite se zanimavae so bashchite, da gi soberat piperkite, da gi nanizhat za da se shushe za zimata, da kladat turchia piperki i nekoa kacha so zelki.

Posle ovia raboti gredeshe trigoso da gi trigosfat loziata. Vo staroto vreme imashe premnogu lozia vo nashto selo, i trigoso go pochnuvae sati zaedno. I koshcho raspravae starite taja rabota mu beshe naiposlednata i nairadosna. Sati domakinki mesea pogachi i mu nosea na padarite zasho mu gi ishchuvae loziata. Edni sho imae ofci mu nosea sirenie. Chupite se oblekvae vo ubavi nosii, isto i bekiarite. Postarite berea grozie. Mladite go nosea po doma i na pato se stretnuvae chupi i deca. I nekoisi od ni sho se lubea se nasmenuvae i bea nogu blagudarni sho cel den se pulea. Loziata grmea ot pesni lubovni. I postarite peea nogu pesni vlecheni, edna peeshe, druga odvelvashe, i drugi mu vlechea. Isto i koga odea da zhniat po nivieto, grmeshe gorata ot pesni. I posle trigoso go klavae grozieto vo bochvite za da prevri. I koga ke beshe gotovo go lachea ot kominata i kominite gi nosea da gi varat za rakia. Vo sekoa edna mala imashe po tri i chetiri kazani sho varea rakia. Na site dedoi pravele poveke ot iliada oki vino i stotina oki rakia. Zimata jadea i piea.

Koga gredeshe Oktonvri rabotite mu bea zavrsheni. Zhenite pochnuvae edni da gazat cerepni, kopae crvena zemia, mu turvae voda, ga pravea kal i chetiri pet zheni vlegvae bosi vo kalta. Ga gazea da se izrabota ubavo i setne sekoa edna praveshe cerepna. Ga pravea koshcho se tepsiite. I koga se ishushfashe vo nega pechea pogachi, zelnici, pupchinia, i drugi raboti. Edni pletea rogozini za postela. Pa nekoisi sho imae platna tkaeni ot zimata letoto gi belea. Ponapre gi klavae vo lepeshki ot volovite da se kisne nekoku dena i setne odea po rekite, gi perea i gi shirea po livagieto da se shushat. I pak gi perea. Toa mu go pravea duri da go obelat platnoto. Sekoa edna familia ranea bishinia i esenta gi kolea i gi solea mesata vo kachinia za zimata da imat jadenie.

Sekoa edna familia vo Neret imashe po eden svetec sho mu sluzheshi na deno so golema gozba za da mu ga chua sveteco familiata ot nekoe losho. Nashite prededofci go sluzhea Mitrof Den, drugi famili go sluzhea Arangela, edni Sveta Petka, drugi go sluzhea Sfeti Nikola. I koga gredeshe Mitrof Den nashite kupvae nekoe jagne, go zakolvae, kupvae ribi, mesea pogachi so maja za toi den. I sati rodnini so ni bea gredea vu nas na gosti. I toa ni ostana ku tradicia vo nashata familia, i duri do nashite godini. Samo koga vo Grcia ga preze vlasta eden voinichki oficer i napravi diktatura vo Grcia go zapre i eziko Makedoncki da ne se govori.

I Grcia go imashe menato kalendaro i sati praznici gi sluzhea so nofio kalendar razlika trinaese dena porano ot stario kalendar. Nashio narot vo Makedonia ne sakashe da odi so nofio kalendar. Gi beshe stra da gi sluzhat praznicite koshcho si gi pravea so stario kalendar. Aku nekoi se fatvashe da sluzhi so stario kalendar go sudea, odeshe i zatvor. I taka narodo gi ostavi tia adeti. Ama bea nogu dobri oti sati rodnini se znaea eden so druk. Si odea na gosti i sekoi eden mal eli golem znaeshe koi mu se rodninieto. Ama otkao gi zaprea Grcite da si ga sluzhat verata i praznicite koshcho gi naidoa ot postarite se zaboravia rodnini i priateli.

Koga gredeshe deno Mitrof Den maika mi i baba mi se spremae so sho se mozheshe da gi precheke gostite: mesea pogachi so maja, pravea sarma, gotvea ribi i nogu drugi raboti. Oti ne znaea koku gosti ke doidat. Trebashe da ima poveke jadenie za da ne bidi kuso ot nishcho. Aku ne mu stignuvashe ke se ustramvae so rodninite. Na nogu pati ni gredea rodnini ot Lagen i ot na baba seloto Chetirok, Kosturcko. I zatoa trebashe da ima dovolno jadenie i pienie. Jaska pomna, be malo dete. Edna godina ni doidoa premnogu gosti. Kukiata nasha imashe tri odai. Sati trite bea plni. Maika imashe tkaeno pernici. Gi naplnuvae so lupki ot chenka i gi naredvae okolu odaite. Togash ne klavae stolovi i visoki masi. Masite bea nogu dolgi i niski i sati sednuvae na pernicite. Zevame masi i ot komshite oti nashte ne stigae. Nashte komshi poveketo sluzea na Sveti Nikola i mu gi zevame ninite masi i koga ke gredeshe deno tia da sluzhat mu gi davame nashite masi. Gostite gredea edni na ruchoko, drugi na vecherata. Masite bea preplnati so boblivi, stafida, lokumi, sekakvi turshii, zelka, turshia piperki, shishinia so rakia.

I koga pochnuvae da gredat gostite maika i baba gi prechekvae na vratata. Zevae od raka i mu velea "So zdravie da si go pravime Mitrof Den. I gospo da go donesi pobrgo Petre ot Afstralia i ot godina zaedno so nego da go pravime Mitrof Den." Maiko i baba mu otgovorvae "Amin, gospo da ve chue."

Vlegvae natre vo odaite, nasednuvae okolu na pernicite. Nogu pati zhenite sakae da sednat otdelno ot mazhite za da si govorat pomegu ni. I mazhite toa sakae. I tia sakae da bidat otdelno da mozat da si se muabetat i da si se napivat vino i rakia koku sakat. Oti zhenata aku sedeshe do mazho samo ke mu veleshe "Dosta pi oti ke se opianis i ne ke znaesh sho govorish." Koga ke se sobervae sati i postario go zevashe paurcheto so rakia i blagosoeshe da e zhif stopano, gospo da go donesi pobrgo i gospo da dava zdravie na sati i dobor bereket po nivieto.

I sati pochnuvae da piat i da se muabetat. Kazhvae kak pominale, i tia koga bea na chuzhina kakva maka imale videno oturcite, kak stana Makedonckoto vastanie, sho pravele Bogarckite komiti vo nashto mesto, sho pravele Grckite komiti, kako tepae ednite i kako drugite, i kak stanae Balkanckite Bojovi dvanaesta i trinaesta godina, ka ga podelia Makedonia Grcite, Bogarite i Srbite, ka stana Prfio Svecki Boi, ka doshla Francuska voina vo nashite mesta, kako nogu ot nif imale odeno voinici koga stavashe bojo pomegu Grcia i Turcia vo Mala Azia, ka se tepale so Turcite.

I nie pomalite sednati okolu ni samo slushame i se chudeme so nashite rodnini kakvi junaci bea, dali i nie ke se storime ku ni. Ama i na nas ni doidoa koga porasteme poloshi raboti otia sho pominae vo ninoto vreme.

Pak zhenite ponaka govorea za ninite zhencki raboti, koja imale nogu zapletenie, nekoa imala za tkaenie, nekoa ka se karala so sfekrvata, koi se ostavale vo seloto i nogu nini zhencki raboti. Chupiniata mali si gi shlushae ninite maiki i babi sho govorat i si mislea i tia koga ke porastat ke stanat dobri domakinki ku ninite maiki i ninite babi.

Gredeshe jadenieto. Ponapre supata, posle drugoto jadenie, meso, ribi i sho drugo imashe. I pak go chekae naistario sho beshe na masata, toi da blagosoe nainapre i setne si go pravea krsto sati i pochnuvae da jadat. Nekoi ot gostite aku veleshe nogu ubavo jadenie imash zgotveno na domakinkata i taja ke stoeshe nogu gordeliva sho mu gi bendisae mandjite sho gima zgotveno. Koga zavrshvae so jadenieto pochnuvae da piat vino. I pak na muabeto edni kazhvae za bogiovite, drugi govorea za nivieto, sho bereket sobrale. I posle nekoku saati stavae da si odat. I trebashe poftorno da se pogode masite za na vecherta gosti sho ke doidat.

Aku na nekoa domakinka mu artirisvashe ot jadenieto drukio den mu go deleshe na komshite oti aku go drzhi ke mu se rasipi. Istata sluzhba ga pravea i drugite sho chekae gosti na Arangela, na Sveta Petka i na Sveti Nikola. Samo edno stavashe, na Sveti Nikola ne gotvea meso oti toi praznik padina sekogash koga zapostuvae za Bozhik. Togash postea shes nedeli. Ne jadea meso i drugi masni raboti. Tia famili sho go sluzhea Sfeti Nikola zgotvuvae riba, sarma i bop. I ostana imeto na bobo Sveti Nikolofcki bop oti poveketo lugie bobo go varea bes maslo. Edni sho imae bishinia zaklano nogu ne mu ga derea kozhata na bisheto, go poparvae, mu ga izvavae vlnata i kozhata zimata go klavae vo bobo. Ama na deno na Sveti Nikola bobo go pravea so maslo i nogu velea koga ke doidi zlaten Sveti Nikola da ksnime Sveti Nikolofcki bop.

I posle Sveti Nikola blizheshe Bozhik i sati chekae koga ke doidi i toi zlaten Bozhik da si se omrsime. Eden den pret Bozhik ga sluzhea koleda. Pak decata ot sekoa edna mala vo seloto odea, ga otvorvae dupkata sho ga imae iskopano za novata godina koga ga sluzhea Suroa. I sega mu trebashe za da ga prave koleda. Odea pak po kukite, berea drva za da ga zapalat koshcho na nova godina. Sati domakinki mesea kolachinia za da mu dadat na decata koga ke mu odat po doma, mesea i pogachi so maja.

Za Bozhik decata ga zapalvae dupkata i sati mladi se berea okolu ogno da se great, igrae ora i peea sekakvi narodni pesni. Pomalite deca posle polnosh predi da osuni odea po doma, si zevae po edno torbe i gredea pak pri ogno deka goreshe. I koga ke se sobervae sati zaedno kinisfae da odat po kukite za kolachinia. I koga odea na nekoa kukia mu ropae i vikae "Koleda, babo, koleda." I domakinkata stavase, mu otvorvashe i mu davashe kolachinia na sekoe edno dete. Edni mu davae i kosteni, lokumi, karmeli, portokali, katici. I koga ke gi pominvae sati kuki vo malata si odea po doma so torbiniata naplnati so kolachinia.

Na deno Bozhik sat narot odeshe vo crkva. I posle zavrshuvanieto sluzhbata vo crkva si gredea sati po doma. I togash se omrsvae posle shes nedeli postenie ot mrsno jadenie i ot lubof zhenetite. I posle ruchoko sati odea na stret selo pri oralishcheto. Gredea i sfirkite. Mladite bekiari go gazea snego za da mozhat slobodno da igrat oro i pochnuvae da igrat isto koshcho se veselea koga beshe Veligden. I na Bozhik veselbata drzheshe tri dena.

I sega na tretio den pak odea na manastiro da ga peat bogo sluzhbata. Ama zimata beshe pomachno odenieto, imashe golemi snegovi. Kalugero Ignati okolu manastiro go rinese snego. Ot manastiro do seloto drugi go rinea snego. I narodo kinisfashe da odi eden po eden naredeni. Da gi puleshe ot podaleku se pulea ku nekoa voina. Da patuva samo chupite so novite nosii delea na kalarite, edni imae sini fustani, drugi crveni, edni zeleni, drugi morni, sini, shamii na glavite. Nekoi ot bekiarite mu frlashe nekoa grutka snek. Aku chupata imashe nekoa misla po toi sho ga udri so snek se nasmenuvashe i ne veleshe nishcho. Aku nemashe nekoa misla za nego pochnuvashe sekak da mu vika.

Nogu ot postarite zevae drva pot mishka i mu nosea na kalugero da se topli zimata. Kalugero Ignati zimata poiketo slegvashe vo seloto i odeshe po kukite. Tia sho imae iminia da sluzhat, odeshe da mu chestita za imeto, i za da se napie rakichka oti beshe nogu meraklia na piachkata. Nemashe den da go vidish nenapien. Sekoi den beshe veselen. Edni pati odeshe po poleto so magareto, a zevashe i sveticata na Sfeti Luka i odeshe po selata, bereshe sekakvo jadovishche i si gredeshe naza vo seloto. I vo poslednite godini, koga stavashe Gragianckata Voina vo Grcia i selata planincki drzhavata gimashe krenato i gimashe doneseno poblizu do Lerin, samo postarite bea ostanati vo seloto, i nekoi ot starite sho umirashe nemashe pop vo seloto da go pee umrenio oti i popo beshe began ot seloto, go zevae Ignati da rechi nekoku lafoi na mrtoeco.

Koga zavrsvashe sluzhbata vo manastiro i narodo se vrnuvashe da si odi po doma ruchae i pak odea da se veselat za poslednio den na Bozhik. I taka mu zavrshuvashe godinata na nashite selani, so veselbi i so ne nogu gailinia.

Starite nashi dedofci vo seloto nogu se chestea, eden so druk, rodninite si odea po gosti, se pomozhvae pomegu ni. Nekoi aku sakashe da zaimi pari ot drukio, ne pravea nikakvi knigi. Se zaimuvae i simae golema vervania.

Tia godini nemashe nogu fuduluci ku sega da se kaskandisve eden so druk, koi napravil golema kukia, koi kupil skapa kola? Bogatashite sega si ga kazhvat bogashchinata preko televiziata i siromao gi puli i samio se opitva "Oti jaska da bida siroma i toi toku bogat? Sho mu ftesa na gospo sho ne mi pomozhva i jaska da bida bogat?" I taka narodo sega e nogu ne radosen koshcho bea vo staroto vreme oti togash nemozhea da mu gi vidat golemite bogasfa na sveto koshcho gi pulat sega na voi vek. Togash nekoi vo seloto aku imashe nekoi podobor kon eli podobri volovi narodo beshe sat istio, gi nosea istite nosii, i zatoa bea zdravi i veselni i zhivea toku godini.

Sega narodo ima nogu poveke neshcha otia sho imae vo staroto vreme, nosat koprineni nosii i ne se nogu blagudarni oti vo natre vo gradite ne me djigeri. Djigerite mu se skapani ot sekakvi bolestini. Starite nemae banki da klavat pari na bankata. Aku nekoi imashe nekoa para gi klavashe vo nekoe grne i praveshe nekoa dupka i tamo gi drzheshe. Togash ne pulea za nogu fuduluci. So obichaite sho si gi sluzhea vo seloto bea radosni i veselni.

Togash pomalite deca simae edni igri si igrae i bea nogu radosni i bea nogu zdravi. Igrae nadvor na chistio veter, ne ku sega zatvoreni natre vo kukiata da gledat televizia i da gi pulat Amerikanckite arami, kak kradat i kak se tepat. I setne i tia stavat arami i loshi tepachi. A tia deca sho rastea tia godini vo postarite vreminia bea nogu poshchani. Mu imae ches na postarite. Aku ne znaea nogu raboti si bea blagudarni i nogu veselni so tia neshcha sho gi znaea, i so obichaite sho gi naidoa ot ninite roditeli.

Zimata koga fatvashe snego decata si pravea saini za da se lizgat na snego. Imae edna druga igra sho ga velea biska. Taja igra je deneshnoto ragbi sho go igrat preku celio svet. Edna igra ga igrae letoto ga kazhvae chelik. Si trgnuvae shkurtica za koi ke igre ponapre. Tia sho ke igrae nainapre klavae eden kamen eli nekoe drvo i eden chuvashe so stapo i drugite so edno pomalo stapche go frlae. I toi sho chuvashe trebashe da go udri stapcheto. I do koku daleku ke go natervashe otamo odeshe i so pogolemio stap mereshe koku stapovi go udri daleku i na ot zad ninata. Koga zavrshuvae si gi smetae. I koa grupa imashe poveke stapovi napraveno tia ga dobivae igrata. Toi sho chuvashe koga ke go udirashe maloto stapche i drugite aku mu go fatvae ga gubeshe igrata, eli koga mu go frlae aku ne go udirashe isto pak ga gubeshe igrata. I vlegvae drugite da igrat ot cheliko. Sho go velea nashite ot nego je napraven i deneshnio kriket.

Koga da se storvae oreite vo seloto igrae druga igra so katicite. Napravae edna mala dupka i eden sedeshe pri dupkata i drugite zevae vo rakata katici i gi frlae natre vo dupkata. Aku vlegvae chif vo natre toi sho chuvashe trebashe da mu dadi tokmo katici koku sho vlegoe natre vo dupkata. Aku vlegvae vo natre tek toi si gi zevashe za nego.

So takvi igri se raspravae decata tia godini i bea nogu po radosni i veselni ot deneshnite deca sho imat nogu poveke neshcha da se zanimavat i ne se nogu blagudarni.

Vo starite godini mu imae golem ches mladite na postarite. Odea mu pomozhvae na postarite sho nemozhea da pravat teshki raboti. Mladi vlegvat vo basovite, gi fatvat stolovite i starite sedat prostu i se tresat oti gi bolat nozite. I mlatio go puli i ne mu veli "Ela sedni, jiaski ke stana", toku go puli i se smee so stario.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret