Naza Vo Afstralia

Vo Noenvri mesec se vratime naza vo Afstralia. Mu rasprave na nogu sho stava vo Grcia so nashio narot. Donesu nekoku kadra ot nashto selo. Gimam izvadeno sati mali sho se vo seloto i mu gi dadu na upravata. Gi napravia pogolemi i gi kladoa vo klabo za da gi puli pomladata generacia i da znae ot deka se doideni ninite tatkoi i ninite dedofci. Nogu ot postarite koga gi pule kadrata mu navirve ochite. Mu e jat za rodnoto mesto sho si go ostavia i doidoa toku daleku vo Afstralia.

I tuka sho doidome imame golema potera ot Grcite. Ne ne ostavat na raat. Pishat po ninite vesnici oti sni bile Skopiancki potkrepiteli.

Posle nekoa godina pochnae sati sosialiski drzhavi da prave referendom i se otkazae ot komunizamo. Toa stana i vo Jugoslavia i vo Bogaria.

Slovenckata Republika napravi referendom dali saka narodo nin da bidi pot federacia eli saka da se odeli ot federaciata i da si bidi samostoalna drzhava. Narodo Slovencki glasa za samostojalna drzhava. I togash Jugoslovenckata voina udri vo Slovenia i Slovencite se borea i ne se otkazhvae ot samostojalnosta. Evropeickite drzhavi ga pripoznae Slovenia za samostojalna drzhava.

Istoto stana i so Hrvatia. I tia glasae za samostojalnos. I taka pochna da se rasturva Jugoslovenckata Federacia.

Toa se otchekuashe da go naprave i Makedoncite. I na osom Septenvri 1991 godina stana referendom i vo Makedonia. I narodo glasa da ostane i Makedonia samostojalna drzhava. I po malu vreme Makedonckata uprava sho beshe vo Republikata pushchi molbi po sati drzhavi na sfeto da ga pripoznae za drzhava. Prva sho ga pripozna beshe Bogaria, posle Turcia, Filipinite, Lithuania, Rusia, Slovenia i Hrvatia.

Molbata sho ga imae pushcheno do Evropeickata Zaednica za da ga pripoznae i Makedonia za drzhava Grcia napravi veto. I protestira da ne se pripoznae so imeto Makedonia oti toa ime bilo Grcko ime i nemalo Makedoncka nacia. A samata Grcia, koga stana Federativna Jugoslavia so sheste republiki, ga imashe pripoznato i Makedonckata Republika. I sega otkazhva oti nemalo takva nacia, nitu vo Jugoslavia a nitu vo Grcia.

Na sati nas ni ostana nogu teshko so toa sho go veli Grcia oti nemalo takva nacia. Samo nashto selo tuka vo Afstralia ima poveke ot dve iliadi zhiteli ot Neretcko poteklo, bashka drugite sela sho se vo Lerincko, Vodencko i Kosturcko i ot cela Makedonia.

Ne pravi oti sni bile Grci a neli znae ka go machea nashio narot i ne go ostavae da govori po Makedoncki. Go zatvorvae i go napivae maslo oti govoreshe na maikinio ezik. I sega veli oti nemalo Makedonci.

A tuka vo Afstralia sne edno ot golemite nacii posle Talianite i Grcite.

Ne je toku stramno za Grcia kokuto e stramno za Evropeickite drzhavi oti tia znae nogu ubavo koga ga delea Makedonia trinaesta godina Balkanckite drzhavi Grcia, Bogaria i Srbia. I sega ga slushat Grcia sho mu veli oti nemalo takva nacia.

A znae nogu ubavo sati istorichari koa beshe Makedonia i kakvi borbi imashe praveno Makedonckio narot protif starite Grci i kakvi rechoi imae izvadeno Grckite profesori za caro Filip oti bil varvar i satio Makedoncki narot bil varvar. I koga go preze carsfoto Aleksander Grcite mu napravia revolucia. Mu gi ubia voinicite sho bea vo Thiva. I otidoa napravia sojus so Persia sho mu beshe naigolemo dushman na Grcia. Zaimea pari da platat za da ga bie Makedonia. I pobarae i pomosh da pushchi Persia voina za da ga bie Makedonia. Ovia gi pisat ninite istorichari. I sega velat oti nemalo Makedoncka nacia.

A ne kazhve koga Aleksander vleze vo Thiva ga izgore sata i sati gi prodade za robie. I vele oti Aleksander bil Grk. Neka si gi otvore istorickite bukoi i ke vide zasho se otru drzhavniko Demosteni oti toi beshe naigolemio protivnik za Makedonia. I toi gimashe zaimeno parite ot Persia da gi upotrebi protif Makedonia.

I sega novite Grci vele oti nema Makedonia i nema Makedoncka nacia. Za zhalos i Evropeickata Zaednica gi slusha lagite na Grcia i ne saka da ga uvredi Grcia. Trebalo da se meni imeto. So iliadi godini toa ime postoe na taja machena zemia. So iliadi godini go nosi toa ime. Pominae nogu imberatori i ne mu go smenae imeto. I sega Grckio kum saka i bara ot Evropeickata Zaednica da mu go meni imeto na zemiata koshcho ni gi mena nashte iminia na selata i na gradovite.

Koga nauchi Makedonckio narot tuka vo Afstralia oti Evropeickata Zaednica otkaza za pripoznavanieto na Makedonia stana golem protest preku cela Afstralia. Tuka vo Melbur stana nogu golem protest. So iliadi Makedoncki izlegoa da protestire pret Viktorickio parlament i da vike sati da se pripoznae Makedonia. Imashe i aroplan sho vrteshe okolu grado i pisano na nego imeto Makedonia. I narodo pret parlamento vikashe "Makedonia! Makedonia!"

Posle nekoku nedeli i Grcite protestirae oti nemalo Makedonia i ne treba da se pripoznae Makedoncka nacia.

Poftorno Evropckata Zaednica napravi sobranie za da se reshi Makedonckoto prashanie. I poftorno Grcia protestira i pak ne go reshia Makedonckio problem.

I pak Makedonckio narot izleze poftorno da protestira i da mu dokazhi tuka na Afstralckio narot i na celio sfet oti postoe Makedoncka nacia i nema da si go smenime imeto koito go nosime poveke ot tri iliadi godini. Na voi protest imashe blizu pedese iliadi Makedonci pret parlamento. I Afstralickata drzhava cheka ponapre sho ke stani so Evropeickata Zaednica i setne da ga pripoznae Makedonia.

Je nogu losha situaciata vo Balkano so sati malchisfa sho zhivee vo toa mesto. Ponapre so sosialiskio sistim sati bea mili i mirni. A sega ka nazhive nacionalizamo e nogu machno da go smirish toi narot. Vo Bosna stava golemi ubisfa. Srbia ne saka da ga otpushchi Bosna oti tamo zhive nogu Srpcko naselenie. Deka ke sfrshe nikoi nemozhi da kazhi.

Sho ke stani i so Makedonia nikoi ne znae.

Grcia ne saka da se pripoznae za drzhava Makedonckata Republika. Mu e stra akoto stani drzhava po nekoku godini da ne pochni da si gi bara i drugite porobeni mesta sho gi drzhi Grcia, Bogaria i Albania. Oti ako ga pripoznae so imeto Makedonia setne ke ima pravo da si gi bara ninite zarobeni mesta. I Grcia go ima naiubavoto mesto ot Makedonia, naiubavoto Soluncko pole, naiplodnoto mesto oti dolu Grcia e samo kamen. Makedonia ima nogu ubavi polinia. Sereskoto i Dramckoto pole ima i nogu ubavi planinie. Nema druga zemia vo Balkano da ima toku ubavi ezerinia - Prespenckoto ezero, Kosturckoto, Pataleickoto, Doiranckoto, Lagadinckoto. E nogu bogata zemia. Ima i nogu metali - zhelezo, kiumur, zlato, magnet i nogu drugi metalurgicki raboti.

Ama padna pot takof narot Makedonia koito nikoi ne se zagrizhi da ga izrabota taja zemia. Si ga podelia Grcite, Bogarite i Srbite pomegu ni i nikoi ne podnovi da napravi neshcho podobro za toi narot. Pulea kak da go otkorenat otoa mesto i da naselat nini pleminia.

Samo ot koa se formira Republikata Makedoncka vo Jugoslavia se zagrizhia. Makedoncite napravia nekoku fabriki. A vo nashte mesta Grcia nitu patishcha nemashe napraveno. Samo Amerika napravi nekoku podobri patishcha koga stavashe Gragianckata Voina vo Grcia za da mozhat da prenosfat oruzhie i voina ot edno mesto na drugo.

Sega ot koa vleze i Grcia vo Evropeickata Zaednica ima dosta raboti popraveni. Ima dobri patishcha po sati sela, odat basoi sho go prenosfe narodo. A koga beme nie tamo nemashe pat nitu magareto da mozhi da pomini.

Nie Makedoncite sho sne doideni ot Grcia ot Egeickio del na Makedonia i tuka vo Afstralia imame golemi problemi so Grcia. Nogu nashi Makedonci nemozhat da se vratat vo rodnoto mesto. Grckata drzhava mu go ima otkazano Grckoto nacionalsfo. I toa go pravi za da naseli Grcki pleminia vo Makedonia.

I tuka vo Afstralia Grcite ne sake da se kazhvame sho sne Makedoncki. Nekoi ot nas ako govori po Makedoncki nekade, na rabotata eli deka bilo, odma ni velat "Sho ezik je voi sho go govorite?" I ako mu rechish oti e Makedoncki ezik odma ke se dokondisat i ke ti rechi "Deka ima Makedonia i deka ima takof ezik?"

Ama sega ot koa pochna da se govori preku cel sfet Makedonckoto prashanie sega ga menae politikata i velat oti sni bile Grci i govorime dva ezici. Na Grcki se veli diglosi. A ponapre ni velea oti sni bile Bogari i eziko bil giupcki ezik. Ponapre ne sakae imeto da mu go spomenat na Makedonia. I sega ka pochna da mu gori oti Makedoncite si bare samostojalna drzhava pochnae i tia da velat oti sni bile Grci, ne sni bile Bogari. Sega preku radiata govorat samo za Makedonia i velat i "Makedonia mas", i nekoi Makedonec sho veli oti e Makedonec go vikat Skopianin, a ponapre Bogarin.

I vo Grcia sega kladoe minister za Makedonia. A ponapre ga velea Vorio Elada. Kladoe novi iminia po aerodromite i po drugi voinichki raboti iminiata na caro Filip i na sin mu Aleksander. Aerodromo vo Solun go krstia Makedonia za da pokazhat na sfeto oti mu imame dadeno pravo na Makedonckio narot.

Ama sega je nogu opozde. Ot sefte trebashe da mu dade plno pravo. Skolinia da si go uche maikinio ezik koshcho mu dave drugi drzhavi na malchisfata sho zhiveat vo sekoa edna drzhava. A nas ni go zapirae eziko, ne nosea po sudoite, ne napivae maslo oti si go govoreme nashio maikin jazik. Apsanite bea preplnati so zatvornici, i nogu bea ubieni ot voinichkite sudoi oti bile Makedonci. I sega Grcia odi da gi pokrie tia kriminalcki raboti sho mu gi praveshe na nashio narot.

Ama Makedoncite ne ke gi zaboravat nikogash vo ninata zhivot makite sho gi pominae ot Grckata okopacia. E nogu teshko da ti doidi chuzhi choek vo tvoita kukia i da ne te ostava nitu da pregorish i da te istera nadvor ot kukiata. Taka patime i nie Makedoncite so nashte okopatori.

Ne napravia da si go ostavime rodnoto mesto i da se raspadime preku celio sfet.

Moi sinoi, moi vnuci i prevnuci, vi raspravi zasho vashio tatko i vashio dedo i prededo go napushchi rodnoto mesto i doide da se preseli vo toku dalechna zemia. I sakam od vas, moi sinoi, moi vnuci i prevnuci sho ke ke doite posle nas, da gi dochuvate ovia dokumenti za da znae nashata generacia ot deka mu drzhi pokolenieto i sho beshe toa sho go napravi ninio prededo da ga ostavi ubavata Makedonia i da doidi vo dalechna Afstralia.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret