Nikakva Rabota

Koga se vrati tatko mi ot askero dvaesta i treta godina drugata godina se rodi jaska, i tatko mi doide na chuzhina vo Afstralia i premnogu drugi nashi Neretci doidoa vo Afstralia. Togash vo Grcia nemashe nikakva rabota. I so katastrofata ot bojo i so novoto naselenie sho doide vo nashte mesta beshe teshko nashio narot da naidi rabota. Iako imashe nekoa rabota mu ga davae na novo doidenite. Nashio narot ne go smetae. Na ni mu dadoa nivie i kuki ne samo tia nivie sho bea Turcki toku mu gi zea i na nashite Makedonci sho bea ot dedo i prededo; oti nemale tapii, togash nashite stari ne pravea tapii. Na moio dedo Lekso sho imashe kupeno stoka vo Mala sata ni ga zea i mu ga dadoa na prosfikite. I taka nashio narot pochna da bega koi vo Amerika i Kanada a naipoveketo doidoa vo Afstralia.

Dvaesta i deveta koga beshe svetovnata kriza nogu pochnae da si gredat naza vo seloto. Togash i tatko mi si doide naza vo seloto. Togash maika ga napravi kukiata sho se namerva do sega ka beshe. Tatko vo Afstralia pushvashe nekoa para. I maika se nagasa. Ga isturi starata kukia sho ga imashe napraveno nashio prededo Lekso. Dvaesta i seshta godina beshe gotova.

Tatko mu na zhenata mi i toi beshe doiden tia godini vo Afstralia. Edno doide vo Afstralia. Pochna krizata, raboti nemashe. Beshe zaborchen za pato sho doide vo Afstralia. Vo seloto ostavi tri mali i zhenata. Ot saklma golema se razboli i doma ne znaea so stava so nego. Si go imashe izgubeno pameto. Go zee vo spitalieto. Nemashe koi da go pobara i ostana celo vreme vo spitalieto. Ot ninoto selo ne se zagrizhi nekoi za nego. Eden ot nashite Neretci sobra malu pari ot Neretci sho bea tuka vo Viktoria i mu pushchi doma na familia. I otogai nikoi druk ne go pobara. Imashe premnogu Lagenci ot ninoto selo vo Viktoria. Ne se zagrizhia baram da nauche dali e zhif eli umren.

Doma familiata go znaeshe za umren. Koga doide sin mu Risto vo Afstralia pedesta i prva godina pobara da nauchi sho stana so ninio tatko. I go naide zhif vo spitalieto vo grado Ararat. I pushchi pismo doma sho e zhif.

I koga doidu jaska tuka vo Melbur so familiata otidome, go vidome i pobarame da go donesat vo Melbur za da bidi po blizu, da mozhime da go pulime i da go zevame doma koga ne rabotame. Go donesoa vo spitalieto vo Kiu i celoto vreme beshe tamo duri do koga mu doide setninata. I pochina sedomdese i peta godina - chetiriese i shes godini vo spitalieto. Takvi maki trgashe nashio machen narot.

I tuka vo Afstralia nashite Neretci bea nogu tuka vo Viktoria. I ka nemashe raboti drzhavata mu imashe dadeno edna golema kukia vo Jarem i tamo zhivea sati zaedno. Drzhavata mu davashe po edno vreshche brashno nedelata, si mesea samite lep. Farmerite mu davae po nekoa ofca za meso. I taka vrvea duri koga se otvorie raboti. I ga velea kukiata sho zhivea 'Neretcka Astinomia' i nogu drugi Makedonci sho nemae da jade i deka da spie velea ke odime kai 'Neretckata Astinomia' i Neretci ke ne primnat da ga pominime vecherta.

Nogu Neretci imashe vo Zapadna Afstralia, vo Mendjimap, vo Boibruk, vo Brichteon, vo Mura i po nogu drugi mesta. Tatko mi celoto vreme sho gredeshe vo Afstralia odeshe vo Boibruk. Rabotashe po farmite i na flaksata. Koga pomina krizata tatko doide poftorno vo Afstralia posle triesta godina. Togai se imashe rodeno brat mi Vasil vo Grcia.

Tia godini politichkite partii se jadea edna so druga koa da vlezi na vlas. Nemashe nedela ali mesec da ne doidi abar oti nekoi ot politicharite go ubia eli go otruia. Togash vo Evropa nogu imashe drzhavi sho imae fashiski redjimi. Germania, Italia i nogu drugi se gotvea da formirat fashiski upravi vo ninite drzhavi. Se plashea ot sosializamo ot kogato uspea sosialiskata partia vo Rusia da ga dobie revoluciata i stana Komuniska Partia i pochna propagandata da se shiri po celi drzhavi na sfeto. Se plashea ot komunizamo i zatoa ga prezevae vlasta fashiste i gi gonea komunisteto, gi ubivae, gi zatvorvae po apsanite. Isto i vo Grcia imashe formirana Komuniska Partia.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret