Dosta

Germanci imae fateno dosta mski ot Grcka voiska. Imae kazano po selata da odat tia lugie sho mu imae zeno Grcite mski. Aku nekoi si ga poznae ninata mska da mu ga dadat naza. Otidu jaska da vida za nashta mska. Nainapre otidu vo Kostur ama ne ga naidu. Otidu i vo Lerin i tamo ne ga naidu ama toi den vo Lerin mi beshe strekia da ga vida za prvi pat Dosta, zhenata sho ga imam denes.

Koga ode pri Germanci za da vida za mskata nasha, na pato go stretna eden moi poznat ot seloto Lagen, Mitre Gochef. Toi se ucheshe terzia vo nashto selo pri maistoro sho me ucheshe i mene, Giorgi Nedin, i beme dosta raspoznati so Mitre.

Koga go streti vo Lerin so nego imashe i nekoku drugi nini selani. Se zdravuvame i jaska go opita "Voa chupeto sho e so vas, sho ti e?" I mi veli "Mi e prva bracheda." I mu vela "Imash toku ubava bracheda i ne mi kazhvash." I mi veli "Aku sakash da ti oda stroinik?" Si praveme smea pomegu nas, ama posle nekoku godini smeata stana istina.

Ka ne ga naidu mskata nasha se vrati vo seloto.

I togash nie mladite deca vo seloto praveme golemi veselbi. Aku beme kuso ot jadenie, koga siti, koga gladni, pak se veseleme. Odeme i po drugite sela da pravime veselbi, vo Lagen, Krpeshina i vo Bapchor. Naipoveke odeme vo Lagen. Tamo imame priateli sho sfirea, koi gilvia, koi buria, eden go ropashe tapano. I sekoa nedela odeme vo Lagen. I so decata Lagencki odeme na stret selo, Lagenci sho ga velat na Polenkata, blizu do crkvata. I cel den igrame sekakvi ora so decata.

I so chupite pule togash da ga vida Dosta, bracheda mu na Mitre Gochef. I nemozhe da ga poznaa. I nogu pati ne gredeshe so Lagenckite chupi oti imashe nogu raboti. Ot koga se razboli tatko mu vo Afstralia, ostanae sami. Brakia mu bea pomali. Dosta beshe pogolema i celi raboti po nivieto bea ostanati na ninite raci. I zatoa nemozhe da ga stretna oshchednash i nemozhe da ga poznaa koa e taja. Nogu pati me puleshe so decata koga odeme vo Lagen.

Chetiriesta i prva godina esenta maika mu na Dosta beshe doidena vo Neret. Okoto mu beshe povredeno i mu go lekvashe edna nasha Neretka. Sedeshe vo Risinte. I Dosta gredeshe da ga vidva nekoku pati vo nedelata. Jaska ne ga ime videno nikogash vo Neret.

Edna Nedelina imashe dve svadbi, se zheneshe Pavle Kalin i Tanas Bachkof ot nashata mala. Vo Sabotata jaska ime odeno na vecherta vo Bachkoite na venecho, sho go velime nie Neretci, i sedime dosta zabaeno tamo so decata. I vo Nedelata stana po zabaeno. I otidu da se izmia na rekata pret kukiata nasha. Tamo ga naidu Cena Markoa, nashta komshika. So Cena beme opasani i koga otidu pri nega mi veli "Risto, odish sekoa nedela vo Lagen. Ke ni donesish nekoa Lagenka?" Ku znae kakva ke bidi za ksmeto.

Togash ot Lagen gredea nekoku dushi. I edno pravdo tovareno drva. I edno chupe po nego ama ne se poznavashe koe chupe e toa sho odi po pravdoto. Jaska za smea, mu vela na Cena "Ja voa chupe ke go zema bes da znam koe chupe e toa, taja da ti bidi dosta bes da ga znam."

Posle ruchoko sati selani otidome na stret selo deka igrae oro svadbarite. I tamo ga vidu Dosta za prvi pat ot koga ga ime videno vo Lerin so brachet mu Mitre. Beshe so edna moja rodnina zaedno so Stoina Risina tamo deka sedeshe maika mu. Stoina mu dade fustan da se oblechi i doidoa na oroto. I Stoina ga opita Dosta za nas decata sho odime vo Lagen "Koe dete vi se puli podobro?" I Dosta mu veli "Samo Risto Katin mene mi se puli podobor."

Utre denta ke odeme so maika da kopame krteli vo Temianoi livagie. Tamo imae niva i Risinte. Beshe toi den i Stoina tamo. I koga odeme po pato gi stigname kai Sini Kamenie. Jaska ga opita Stoina "Koe beshe toa chupe ot Lagen so tebe fchera na oroto i ka se vika?" I Stoina togash mi kaza za maika mu sho e vu ni i mi raspravi sho mu reche Dosta za mene.

Jaska ga opita Stoina koga ke doidi poftorno Dosta vo Neret, i mi veli "Ke doidi pak vo Streda." Mu vela na Stoina "Toa chupe jaska go bare nogu vreme da go naida oti go ime videno ednash vo Lerin, i sekogash koga ode vo Lagen nemozhe da ga vida. I sega ke pisha edna kniga i ki ti se mola da mu ga dadish."

Ga pisa knigata i mu ga dadu na Stoina za da mu ga dadi na Dosta. Stoina mu ga dade i jaska cheke odgovor sekoi den. I nemashe otgovor. I si vela oshcho ne otgovorva? Mozhi da nema misla za mene i da ne saka da se mazhi vo drugo selo? Nie mladite aku nemame sho da jadime pak puleme po nevesti.

Istoto vreme togash esenta edna Nedelina koshcho sedeme sati na stret selo stari i mladi gledame pato sho gredi otkai Lagen za Neret. Edna golema grupa ot korofilaci Grcki so eden oficer napre so pushkite na ramo stignae vo Neret. I oficero ni veli "Sho se pulite taka? Sakate da doidi druk ku Pavlo Mela da vi kladi um?"

Otidoa sati vo kazarmata deka beshe ponapre policiata. Vlegoa vo natre. Nikoi ot nashite selani ne izleze da mu rechi "Sho barate tuka vo nashto selo?" koshcho mu imae recheno ponapre na drugite korofilaci i gi vratia naza. Sega nikoi ne pregori nishcho vo tia korofilaci sho doidoa.

Sega beshe so ni i korofilako sho go imame sudeno triesta i deveta godina jaska, Vasil Petrin i Giorgi Gazilainof. Koku si otidome po doma pula eden korofilak i pretugero sho beshe vo seloto. Doidoa vu nas i korofilako mi veli "Te bara nashio oficer da se javish kai nego da te pita neshcho," tamo deka bea sobrani vo kazarmata koito nie Neretci ga veleme astinomiata.

Otidu tamo, se javi i odma me zatvoria dolu vo izbata. Po nekoku vreme go donesoa i Vasil Petrin i Giorgi Gazilainof. Po nekoi saat pulime Giorgi go zedoa otkai nas i go pushchia. Nas so Vasil ne drzhea vo izbata. Gledame ot prozoreco nosat nogu nashi selani i naza ne gi pushvat. Gi berea vo gornata odaja, ne gi nosea kai nas vo izbata. I gi opitvae za nas dvata so Vasil sho deca sne. Oti nekoi se imal istrano vo skolieto i si mislea da ne beme nie so Vasil oti nogu pati odeme za rashetka ukai skolieto. I taja sho chisteshe vo skolieto nimashe videno nogu pati da odime ukai tamo, i ne nadupi dolu vo Lerin oti nie se istrame vo natre vo skolieto. Ama na ni ne mu beshe. Zatoa tia gi berea sati tia sho trgae na Bogarcko i manata gi opitvae za nas so Vasil ama ne gi ostavae da si odat po doma. Spame taja vecher so Vasil vo izbata so glufcite zaedno.

Drukio den viknae oshche nekoku drugi selani da gi opitvat za nas. Koga gi dosobrae sati tia sho mu trebae, i pulime gredi eden korofilak. Ga otvorva vratata i ni veli da izlezime i da odime da ne vidi oficero, toi beshe naigolemio na Grckata policia vo cela Lerincka okolia. Otidu jaska nainapre kai nego. Go zdravuva i me opitva "Ti si Risto Katin?" "Jasum," mu vela. I mi veli "Oti se istra vo skolieto?" I jaska mu vela "Gospodin, ne sum ulaf da oda vo skolieto da se sera koito tamo ima nadvor kenefi. Toa mozhi da go ime napraveno nekoi deca oti imame videno nogu pati igrat deca natre vo skolieto."

I pak mi veli "Koga izbega astinomiata ot vashto selo koga doidoa Germancite i ti velee vashi selani oti Grcia pak ke se vrati naza, i ti mu reche sega Grcia umre. Koga ke se vrati dedoti Stoiche ot Sveti Nikola deka e zakopan togash ke se vrati i Grcia naza. Ja ga Grcia stoe sega pre tebe. Sho mozhish da kazhish sega?"

Jaska nemu otgovori nishcho togash. Be sedomnaese godini. Odma mi tekna koi me nadupi. Togai koga govoreme so baba Despa za Grcia tamo beshe Olga ni toa, taja mu kaza i taja go chisteshe skolieto. Ne mi reche oficero drugo nishcho. Go vikna i Vasil vo natre i nego go opita za skolieto. I ne pushchi da si odime po doma.

Togash koga beme zatvoreni istio den Dosta beshe doidena pak ot Lagen, i nauchi sho sum zatvoren. Me pozhala aku ne mimashe vrnato knigata sho mu ga ime pushcheno.

Koga izlegome so Vasil ot ofico na oficero go vidome togash i korofilako Anastasi Guguli sho go imame sudeno. Ne vikna pri nego i ni veli "Ne bete ftesni vie koga mi napravite sut vo Lerin. Ve navrti Vasil Melichef da me sudite. Toku trebashe da bidi sega tuka, ke vidvashe ka ke pominvashe, ama se namerva vo Afstralia." I taka kurtuli si otidome po doma.

A drugite postarite sho gi opitvae za nas gi zea sati vo Lerin i gi drzhea zatvor dosta vreme. I Bogarino Kalchef i avokato nash Minela Gelef sho beshe gs i gashchi so Germancite ne mu pomozhi na nashite selani da gi pushchat toku gi ostavia na Grcite sho sakat da gi pravat. Ne mu napravia nishcho, samo sho gi drzhea zatvor malu vreme. I nogu ot nif aku pravea venci za Bogarite da gi chekat mu se molea na Grkomani da mu pomozhat. I togash razbrae oti Bogaria nema da doidi vo nashite mesta. Po malu vreme gi pushchia vo seloto.

Togash ostana policia Grcka, nekoi pet korofilaci i astinomo, nie go veleme Golemio. Toi sho ostana za astinom se veleshe Apostolis Makriniotis. I beshe nogu dobor i ninata dobrina mu ga spasi zhivota da ostani zhif vo Gragiancka Voina sho stana vo Grcia, koito ke rasprava na druga stranica za nego oti koga se zheni jaska toi mi beshe pobratim.

Iaku imashe policia vo nasheto selo, ne go gibae nashio narot. Bea slobodni da govorat, da peat sho pesni sake. Nikoi ne se plasheshe ku ponapre ot korofilacite. Se pravea shkinari na Vasilef Den. Si ga pravea decata koleda i Suroa bes da mu e stra. Samo edno sho nemame plachki i dovolno jadenie. Se beshe kuso ama nie mladite koga siti, koga gladni, pak shetame po selata.

Na novata godina koga vleze na Vasilef Den chetiriesta i ftora godina otidome vo Lagen da ga pravime novata godina. I toi den Dosta koga me vide i reshi da mi vrati pismo i da mi kazhi oti i taja saka da se zameshat nashite srca. Posle dva dena pula mi nosi kniga ot Dosta edna nasha selianka, Petrica Milea. I otogai pochna nashata lubof da stava pogolema vo nashite srca. I taja godina beshe nairadosna za nas dvata. Vuina mu na Dosta ni beshe poshtadjia i ni gi prenosfashe knigite.

Ka vidoa dushmanite oti se lubime so Dosta, pochnae shpionsfo da pravat, da mu velat na maika mu na Dosta oti da ne ga dava vo Neret koga ima toku deca vo seloto.

Otidu edna Nedelina vo vuina mu Filica i ga vikna tamo maika mu na Dosta da mi kazhi dali ke saka da mi ga dadi? I mi veli "Da gi soberime nivieto i esenta zemi ga." I ni veli "Da si dadime neshcho." I togash Dosta mi dade edno ralo chorapi. I beme nogu radosni i veselni.

Ama go vele eden laf "Po arnoto gredi i loshoto". Izleze eden ot seloto nino da ga saka Dosta. Koito so nego beme treti brachedi, dedoi ni bea prvi brachedi. Tatko mu na nego i moita maika bea ftori, i nie so nego treti. Sato selo pochna da ga vrti Dosta da me ostavi. Maika mu pochna i taja da ga bie oti toi vo seloto bil nogu pobogat ot mene. Sekoi den Dosta imashe golemi kavgi so maika mu. Ama si stoeshe verna na lubofta.

Jaska se misle za da ga zema. Nemame nishcho za jadenie. Kak da ga zema da gladva za eden komat lep? Ne znae sho da prava i deka da oda.

Nunkoto moi Giorgi Biolchef, i toi beshe terzia, imashe odeno da shie vo Negochani. Imashe nina terzicka mashina. I me pobara i mene da odime da shieme zaedno vo Negochani. Togash jaska be vo golema saklma. Samo se misle sho da prava za da ga zema Dosta. Nishcho nemame doma. Mi beshe nogu zhal za nega. Neme nikakva para da mu kupa neshchosi. Dosta mi pisheshe vo knigite kakva maka trga ot maika mu, sekoi den boi jadeshe, i mu veleshe deka ke odish vo toa pustoto selo da gladvash za lep.

I Dosta mu veleshe "Maiko, i da me otepash jaska ne se dela ot Risto. Druk ne sakam da zema. Srceto mi e dadeno na nego." Ama maika mu i sati ninite rodnini bea protif mene. Samo vuina mu sho ne krepeshe nas dvata. I togash jaska reshi da oda vo Negochani so nunkoto. Vo toa selo nemashe terzia da shie Evropeicki plachki.

Si misle da porabotam malu vreme i da ga zema Dosta. I sake da ga zema pri mene vo Negochani. Tamo imashe raboti i za nega, da strabotame zaedno jobata i posle da si doime vo seloto. Na edni pati toa sho misli choeko izlegva opaku.

Otidu tamo vo Negochani. Pochname da shieme so nunkoto. Imashe dosta rabota i si misle za kuso vreme da strabotam malu i da oda da ga zema Dosta eli so arno eli so losho. Ime golem merak po nega i taja po mene. I mi se klneshe sho ke bidi verna maka i sho da stani so maika mu. I zatoa be nogu radosen so nega, so ninio korash iznae sho nema da se otkazhi ot mene. Rabote na mashinata i samo nega ga misle. Ot Negochani se puli malu Lagenckio sinor, edno mesto sho go vike Gornoto Gradishche. Sekoi den ochite tamo mi bea sfrteni i samo Dosta ga misle. Mrshata mi beshe vo Negochani, srceto i dushata vo Lagen.

Posle nekoa nedela doide maika mu na nunkoto Giorgi vo Negochani da tovari zhito i mi nosi edna kniga ot eden moi komshia i priatel Pandil Postolof. I mi pishi vo knigata oti Dosta se armasa.

Togash pred mene se stori temnica. Umo mi zastana. Ne znae sho da prava i sho da recha. Mu vela na nunkoto Giorgi "Ne mozha da rabotam. Ke zastana da se otmora i da si go sobera malu umo." Vo kukiata deka rabotame i tamo zhiveme. Stopano i toi beshe terzia ama praveshe zhencki giurdichinia. I toi mi praveshe golem gairet. Istoto i nunkata. Mi velea "Ne beri gaile. Druga ke si naidish poubava i podobra. Taja aku te sakashe ne ke se armasfashe."

Lafoite nini sho mi gi velea togash za mene bea kurshumi natre vo srceto. Nemozhe da go povervam oti Dosta se armasa i ga pogazi kletvata sho si ga davame da bime verni do vek. Izlegu nadvor ot dukiano i odma ochite mi otidoa vo Lagenckoto mesto. I odma pochna da placha. Nemozhe da zastana. I si misle oti da ima takvi neverni srca, oti da ne bide verni ku moito srce. I naipoveke ga katarosfe siromashchiata i loshite godini sho gi prechekame. Togash cel svet za mene beshe zaginat. Tagia vecher sanosh ne zaspa. Samo se misle i ne verve Dosta da go ima napraveno toa neshcho.

Na utroto stana da si greda za vo Neret. Pomina po Lerin i po pato streti edni zheni ot Lagen. I edna mi veli "Risto, zemi go toa chupeto. Ne go lazhi oti e greota. Maika mu ga ima otepano ot boi za tebe."

Si otidu vo seloto i maika mi kaza oti Dosta se armasa. Jaska pisa edna kniga i otidu vo Stoina Risina i mu reku da odi utre denta vo Lagen, da ga naidi Dosta i da mu ga dadi knigata. I da mu rechi aku ostana oshche malu lubof za mene vo ninoto srce da izlezi nadvor ot seloto. Jaska ke ga chekam pri nashata niva, tamo deka za prvi pat pregorime i deka ga dadome prvata kletva sho ke bime verni za cela nasha zhivot.

Stoina otide vo Lagen ama nemozheshe da ga pregori. Maika mu i sestra mu ga imae nakuso. Jaska sobra nekoku moi priateli verni i gi pushchi da ode vo seloto. I jaska zastana nadvor ot seloto za da ne me vide Lagenci. I cheke da vida sho ke stani so Stoina.

Vlegoa moite priateli vo Lagen i poveketo imae pishcholi so ni oti togash poveketo deca imae pushki sho imae ostanato ot Grckata voiska. Pocheka jaska nekoku saati nadvor ot seloto i ga vidu Stoina so snaa mu da si grede naza. Ga opita Stoina sho stana so Dosta i mi veli "Ne ga vidome. Samo ni kazae sho se armasa i sati tvoite knigi gi zapalila."

I togash jaska reshi da oda vo seloto da vida sho stava. Vlegu vo Lagen. Naidu eden poznat i mi veli istina Dosta se armasa, za Vane Popof. Otidu, go naidu Vane i go opita dali istina se armasae. I mi veli "Istina. Ja go i prsteno sho mi go ima dadeno."

Jas mu vela "I mene mima dadeno edno ralo chorapi. So pravo na maika mu beme skrishno armasani. Maika mu na Dosta mimashe recheno da pochekam malu oti imae nogu rabota vaja godina. I koga ke gi sfrshvae rabotite da se armasame javno."

I toi mi veli 'Mozhi da te lazhee togash. Sega mene me saka." Jaska mu vela "Ela. Ke odime pri Dosta i ke ga opitame. Aku rechi Dosta oti tebe te saka i se armasa za tebe, jaska nema da ti sprecha. Ke ve blagosoja da se kerdosate i ke se zaboravi se sho stana do sega."

Doide po mene i otidome vo na Dosta kukiata. So mene doidoa i moite priateli. So nego bea edni brachedi na Dosta i nekoku drugi ot ninoto selo. Koga stigname pri kukiata na Dosta, otide eden brachet na Dosta da ga opita maika mu na Dosta da ne ostavi da vlezime vo natre eli da izlezi Dosta nadvor i da mi kazhi oti se armasa i mene ne me saka poveke. I togash ga zatvorie vratata.

Izleze nadvor maika mu i sestra mu na Dosta i pochnae da vike sekak po mene. Jaska mu vela "Sakam da ga chuja Dosta so ninata usta da mi rechi oti se armasa i mene ne me saka." Stavashe golema kavga pret ninata vrata. Brachet mu na Dosta mu veli "Vuino, ostavi ga Dosta da izlezi da mu rechi dva lafoi na Risto oti ne go saka, i oti se armasa i nema da stani nishcho. Risto mi e priatel i go znam nema da vi napravi neshcho losho."

Ama tia dvete, maika mu i sestra mu na Dosta, samo vikae po mene so sekakvi loshi lafoi. Eden ot moite priateli Pandil Trpchef mi veli "Aide da ga skrshime vratata i da vlezime vo natre, oti ne vervam Dosta da ga pogazi kletvata sho ga veleshe pred mene oti ne se deli otebe makar i da ga otepe."

Predi nekoku nedeli isto imame odeno vo Lagen so decata ot nashto selo. Jaska otidu vo vuina mu na Dosta da vida sho stave, oti maika mu na Dosta imashe pochnato da ga kara da se otkazhi ot mene i da go zemi ninio selanec. Koga otidu tamo vuina mu mi veli "Dosta e tuka odozgora vo odaata." Ga chita knigata sho mu ga imashe pushcheno. Togash mu ime pushcheno edno srce napraveno i Dosta ne znaeshe kak da go otvori. I togash otidu jaska gore vo odaata da ga vida i da mu kazha kak da go otvori srceto.

Vo vremeto koga govoreme so vuina mu na Dosta nekoa komshika ga imashe videno Dosta sho vleze vo vuina mu i koga me vide i mene sho otidu i jaska tamo, odma otide mu kaza na maika mu na Dosta oti Dosta i Risto se namerve vo kukiata na snaati Filica.

I togash vo Dosta imae odeno stroinici za voi sho ga armasae. Beshe edna baba nina i edna teta. I koga mu kazae na maika mu na Dosta oti se namervame zaedno so Dosta mu veli na sestra mu na Dosta "Brgo, odi zemi nekoe drvo i skrshi mu a glavata na dvata. Stroinici doidoa da ga bare i taja se zatvorva po kukite so Nereteco."

Jaska koku sho se kachi vo odaata deka beshe Dosta i pochna da mu kazhvam kak da go otvorva srceto i da go zatvorva, slushname vikoma nadvor vo dvoro i pulime sestra mu na Dosta so edno drvo vo raci i da vika "Deka e taja kurvata skriena so toi pushcharako Neretcki? Da mu gi skrsha glavite na dvata."

I togash pochna da se kachi po skalata so drvoto vo raci. I togash jaska ga zastana na strede skala i mu vela "Dosta ke bidi moja. Nemoite da si go gubite vremeto." I togash mi se razvika "Neretcko magare. Sho laina barash sho ga lazhish sestra mi?" I mu vela "Nemoi, ne si ga pogani muckata oti ke ostanish stramna. Jaska Dosta ne ga lazha. Ke ga zema kakto da bidi. Aku ne ga zema sega chupa, vdovica ke ga zema togash."

Ne ga ostavi da ga udri Dosta. Se pokarame malu so sestra mu. Dosta si otide doma, i sato selo imashe naucheno oti sni bile zatvoreni vo vuina mu so Dosta. Aku nie kutri ne prestigname nitu da pregorime i stigna sestra mu.

Togash jaska izlegu nadvor. Otidu si gi naidu moite priateli i mu vela "Elate so mene. Ke odime vo kukiata na Dosta da ga opitam maika mu oti taka pravi i saka da ne odeli?" Ponapre mimashe recheno da pochekam malu da gi sfrshat rabotite i so celo srce i so golem blagosof ke mi ga dadi. Oti od nega ima videno golem pomosh. I ne saka da mu go skrshi srceto. Da si go zemi toi sho si go saka. Ama sega si go mena umo i ne saka da mi ga dadi. Ponapre se faleshe ot nega i sega ga kara i ga bie oti me posakala mene i ne si zeva edno dete ot ninoto selo.

Togash otidome vo kukiata na Dosta: jaska, eden moi pobratim Tanas Shabailef, brachet mi Tanas Katin i Pandil Trpchef. Otidome vo natre tamo. Gi naidome stroinicite sho bea doideni, baba mu i teta mu na Vane, da ga opitatat Dosta dali ke go saka Vane za momche. Dosta ga naidome rasplakana.

Togash jaska mu vela na maika mu na Dosta "Oti sakash da ne razdelish? Neli znaesh ka veleshe ponapre?" I mi veli "Mozhi da vele togash toku sega ga pobarae deca ot seloto. Oti da ga pushcha vo drugo selo?"

I togash priatelo moi Pandil Trpchef mu veli na maika mu na Dosta i na dvete sho bea doideni za stroinici "Sega ke ga viknime Dosta i ke ga opitame da ni kazhi samata koi go saka. Aku go saka Vane, nie ke stanime ke si odime. Pak aku rechi oti go saka Risto, vie ke si odite."

I togash Pandil ga opita Dosta tamo pret sati "Kazhi ni ti Dosto koi go sakash?"

I Dosta mu veli "Jaska ot Risto ne se dela makar sho da stani."

I togash Pandil mu veli na dvete da stanat da si odat. I stanae, si otidoa.
Ot nadvor kukiata imashe nogu sobrani da vidat sho stava. I togash maika mu na Dosta mi veli na mene "Odite si. Sega ke vime sho ke stani." Dosta samo placheshe.

Staname da gi odime. I Dosta mu veli na maika mu "Da znaesh jaska ne se dela ot Risto makar i da me otepash."

I togash drugata nedela otidu vo Negochani da rabotam za da mozha da ga zema Dosta da ga kurtula ot kavgite sho stavae so maika mu.

I zatoa priatelo Pandil mi veleshe da ga skrshime vratata i da ga vime Dosta da ni rechi samata oti se armasa. Jaska mu vela togash na Pandil ne e nogu dobro da mu ga skshime vratata. Ke stani golema kavga. Znae oti poveketo ot moite priateli imae pishcholi so ni. Mozhi i Lagenci da imae i tia pishcholi i da stani nekoa krvnina. Oti togash koshcho pisa ponapre sati imae pushki i pishcholi.

Ka vidome sho ne ni otvorvat mu vela na decata aide da si odime. Kinisame da si odime i po nas gredea i Lagenckite deca. I togash pak mi veli armasniko na Dosta "Zasho sakash da ga vidish Dosta? Neli ti kaza oti se armasame i tebe ne te saka."

I togash mene mi se krenae kosmite i mu vela na nego "Zemi ga ama da znaesh sekogash mene ke me misli. Ke zemish zhena sho ne te saka, sho ke te zemi samo za atar na maika mu. Srceto nino mi go ima dadeno na mene. I jaska mu go imam dadeno moeto."

Sati knigi sho mi gi pushvashe Dosta gime so mene. Gi izvadu ot palteto i mu gi frli pret nego. I mu vela "Zemi, prechitai. Ke vidish sho pishi za tebe i kakva kletva zeva i veli samo umirachkata nas dvata ke ne otdeli. I koga ke si legnuva pri tebe umo ke mu bidi vo mene."

I togash brachet mu na Dosta mi veli "Tia se detincki raboti. Odma ke te zaboravi."

Jas mu vela na brachet mu "Dve godishna lubof Vane ne se zaboravuva kolai."

Ka mu gi frli knigite da gi vidi armasniko sho pishi Dosta za nego toi ze nekoku i drugite jaska pak si gi sobra da ostanat za spomen ot edna neverna lubof so srceto raskomateno.

Kinisame da si gredime za nashto selo. Pred mene temnica mi se puleshe. Ne znae deka oda. Stigname na skala. Otamo pochnuvashe Neretckio sinor. Mu reku na moite priateli da si odat oti jaska sakam da sleza dolu vo livagieto da gi vida edni planuchki dali se gotovi za sadenie.

Si otidoa drugite. Ostana samo brachet mi Tanas so mene. Go beshe stra da me ostavi sam tamo. I koga zaminae drugite deca i mu vela na Tanas "Eto tamo gore nat belio kamen vo planinata za prvi pat se staname so Dosta. I mi se zaklna sho ke bidi verna za celata zhivot. Ga zaverva i mu go dadu moito srce na nega. I sega me ostava so raskomateno srce i zeva druk sho sekak veleshe za nego."

I Tanas mi veli "Ne se sakaldisvai. Takvi se zhenite. Zaboravi ga. Ima chupi vo nashto selo sho te sake. Za inat odi armasai se."

I mu vela na Tanas "Ne brachko. Jaska ne ke zaluba druga zhena. Ne ke klada druga vo moito srce. Dosta ke bidi vo srceto moe za cela moja zhivot."

Slegome so Tanas malu podolu vo Popof Dol. Tamo imame edna niva nasha. I otamo se puleshe pato Lagenci sho odea za Lerin. I koga se lubeme so Dosta nogu pati koga da ode da rabotam tamo na nivata ochite mi bea sfrteni ukai Lagen. I ako vidve nekoi lugie da vrvat po pato si vele mozhi i Dosta da e zaedno so ni?

Isto taka i Dosta koga da puleshe nekoi lugie da vrvat po Neretckio pat eli da rabotat na nekoa niva isto si misleshe da ne sum jaska.

Tamo taja godina nivata letoto ga imame posadeno bop. I ode so golema rados da rabotam tamo. Se pule ukai seloto na Dosta i se mi beshe veselno i radosno. Vrapchiniata sho gi slushe da sfirat si vele oti sfirat i tia za nas so Dosta i se radvat so nashta lubof.

Koga stigname pri nivata mu vela na Tanas "Sedni tuka da pochinime malu, i da go popula voa mesto za posledni pat." Sedname tamo na mestoto deka sede i drugite pati i se raspuli ukai Lagen. Seloto ne se puleshe otamo, samo pato sho odea za Lerin i nivieto Lagencki. Ama sega srceto ne mi beshe radosno. Gorata mi stoeshe i taja da zhala za nashta lubof. Se ispuli poftorno ukai mestoto deka se staname za prvi pat so Dosta. Tamo imame druga niva sho ga sademe patati. Shumata imashe pochnato da po zhltva. Beshe togash Septenvri i sata gora beshe oblechena vo zhlta nosia. I mene mi stoeshe i gorata da ne zhala nas dvata so Dosta. Nemashe vrapchinia da sfirat ku proleta sho sfirea, samo po nekoi kofchezhar ropashe po dabieto.

Tanas mi veli "Aide, da si odime." Jaska mu vela "Pochekai malu, da se stemni. Oti mi e stram da si oda vo seloto po denia, oti sati vo seloto znae oti doidome vo Lagen da ga zevame Dosta. I taka ke mi se bie peza i mu se stori kefo na tia chupi sho me sakae. Sakam da ne me vidi oko koga ke si oda doma. I na utroto noshia ke begam za vo Negochani. Zatoa mu reku na decata da si ode."

Koga se stemna slegome vo Filei livagie i krs loziata pominame. Koga stigname vo seloto beshe noshia. Maika mi me chekashe sakaldisana. Mu imae kazano drugite deca sho stana. I cela nashta mala chekae na pato da donesa nevesta ot Lagen. Imashe dve ot malata sho imae misla za mene. Mu se stori kefo koga naukoe oti Dosta se armasa.

Jaska taja vecher ne zaspa. Samo se misle i plache oti Dosta da gi zaboravi tia ubavite lafoi sho mi gi pisheshe vo knigite. Na edni pati si vele samo za maika mu go napravi voa neshcho oti maika mu beshe nogu machena zhena. Mu imae umreno dve deca. Ednoto mu izgore doma vo kukiata. Otishla da nalee voda ot chezhmata i deteto go imashe ostaveno samo doma. Mu goreshe kandiloto i toa otishlo pri kandiloto, mu se zapalie plachkite i duri da se vrni maika mu ot chezhmata deteto izgore.

Via mimashe kazano vuina mu Filica. I tatko mu na Dosta se razboli vo Afstralia. I taka zatoa mozhi da ne saka da ga sakaldisfa poveke maika mu.

Sanosh samo toa se misle i si vele za mene nema zhivot. Treba da begam ot voa mesto. Da ne gi pula mestata deka se stretname so Dosta za prvi pat, i da ne go pula Vane da ga nosi Dosta po nego. I da mi se komati srceto sekoi den. Sanosh se misle sho da prava. Za da oda vo Afstralia ne se mozheshe. Nemashe nikakof pat za odenie. Bojo beshe rashiren preku celio svet. Si vele da oda vo Kostur pri brachet mi Vasil. I tamo nemashe raboti. Narodo nemashe pari da shie plachki. Golema kriza imashe po sekade. Cela taja vecher samo tia gi misle i nemozhe da izvada nikakvo reshenie.

Stana nogu rano da begam za Negochani. Ne sake da me vidi nikoi ot nashite selani. Stigna nat seloto Mala. Otamo se puleshe seloto na Dosta. Koga se zavrti da go ispula seloto i odma pochna da placha. Ochite ne mi zastavae. Techee ku nekoa reka. Nemozhe samio da si stora gairet. Gi razmisli sati ubavite Nedelini sho gi pominame so veselbi i so srcata na dvata nas so Dosta plni ot lubof i rados. I sega raskomateni srcata na jobata. Gi razmisli ubavite lafoi sho mi gi pisheshe vo knigite "Ke bida verna za celata moja zhivot." I oti sega gi zaboravi tia lafoi? I stana da se armasa za toi sho ne go sakashe, sho veleshe sekak za nego. I gi pogazi kletvite sho se klneshe oti ke bidi verna makar sho da stani.

Posedi tamo blizu dva saati samo tamo da se pula i da se misla. Sho da pravi sega? Dosta dali e radosna so armasniko? Dali mene me misli eli me zaboravi vo toku kuso vreme? Samo takvi misli mi gredea i samo plache. I samio zborve i vele oti gospu napravi takvi lugie ne verni? Oti da ne bidat sati ku mene verni?

Ochite mi se ishushia. Nemashe oshche slzi da rona. Stana, se izmi na jazo sho odi za vo Mala. Go ispuli Lagen oshchednash za posleden pat. I trgna da oda za Negochani. Ama bes srce. Srceto mi go imashe zeno Dosta.

Isto i Dosta taja vecher nemozheshe da zaspi. Samo se misleshe sho da pravi? Da go zemi Vane za atar na maika mu? Celata zhivot ke ga pomini crna. Ke odi po choek sho ne go milva. Oti i ninoto srce beshe druzhdje dadeno. Celoto selo beshe protif mene. Sati mu velea zemi go Vane. Deka ke odish ot selo? Sati pule da se pogode vo seloto i ti sakash da odish vo Neret.

Vo Nedelata koga otidome vo ninata kukia da ga opitam dali istina go saka Vane, ga imae zatvoreno vo odaata. I sati ninite rodnini ga drzhea nakuso. Ne ga ostavae da izlezi nadvor da mi pregori.

Koga stana na utroto otide vo edna komshika i mu veli "Ke begam vo Neret." I komshikata mu veli "Deka ke odish sama? Mozhi Risto sega da ne te saka? Fchera gi frli sati tvoite knigi sho mu gi pushvashe." Dosta pochna da plachi. Otide maika mu tamo i pochna da ga bie i da ga trga za kosa. I taka so srceto raskomateno se armasa za Vane.

Jaska stigna vo Negochani na vecherta vo kukiata deka rabotame. Beshe na krao seloto blizu po granicata Grcka i do Jugoslavenckata. Stopano na kukiata se vikashe Kole Todorofcki. Ot ninata kukia se puleshe edno mesto ot sinoro Lagencki, i toa mesto Lagenci go velat Gornoto Gradishche. Predi da vleza vo kukiata ochite mi otidoa pak ukai Lagen. I go vidu toa mesto i ochite pochnae pak da techat oti tamo zat rido tamo beshe ostaveno moito srce.

Koga vlegu natre vo dukiano deka rabotame so nunkoto Giorgi tamo rabotashe i Kole. I toi beshe terzia. Praveshe guirdi za zhenite. I koga me vide rasplakan i ne nogu radosen ku ponapre i mi veli "Oti si takof? Sho ti stave? Mi stoesh nogu sakaldisan i rasplakan."

I togash mu gi raspravi sati raboti sho mi stana. I Kole pochna da se smee i mi veli "Ne se pravi toku budala oshcho taja te ostavi i druk zalubi. I ti da ga zaboravish. Ke ti dadime edna ot nasheto selo i ke zastanish tuka. Ke ni bidish i terzia."

I mu vela "Jaska, Kole, Dosta nemozha da ga zaborava za cela moita zhivot. Nemozha da mu gi zaborava lafoite sho mi gi pisheshe vo knigite. I koga se klneshe pret moite priateli oti ke bidi verna za cela zhivot i nema da zemi druk ot mene."

I mi veli Kole "Nikogash zhena da ne vervash."

Kole beshe nogu dobor choek. Pominame nogu dobro so nego. Nogu pati praveshe veselbi vo ninio dukian. Blizu do ninata kukia beshe i Grckata granica. Korofilacite sho chuae na granicata gi kaneshe i ni koga da praveme nekoa veselba.

Imashe i dva drugi nashi Neretci sho bea kovachi vo Negochani: Mitre Mukof i Mitre Lazorichin. Toi beshe ot Kalenik ama beshe zet Neretcki vo Lazorichinte i zatoa go vikame Mitre Lazorichin. Prezimeto mu beshe Paraskevopulo. Imashe i edno drugo nashe Neretche sho beshe momok vo Negochani. Imeto mu beshe Giorgi Nitof. Se bereme sati zaedno, pecheme meso nogu pati, zevame ribi, kupvame i vino, praveme nogu ubavi veselbi.

Samo jaska vo sati drugari nemozhe da se razvesela koshcho se vesele ponapre so pesni i ora. Moita rados i veselba izbega ot mene ot koga Dosta se armasa za druk i mene me ostavi. Kakva veselba da stavashe neme radvashe. Moito srce beshe raskomateno. Nishcho ne me praveshe vesel i radosen.

Kole praveshe tragovia ot Jugoslavia. Pushvashe babak vo Jugoslavia i otamo zevashe sekakva druga stoka. Vardarckio krai na Makedonia beshe okopiran ot Bogaria i tamo imashe sekakvo jadenie. Vo nashite mesta nemashe nishcho. Narodo gladvashe. Odea preku granica lugieto da kupat neshchosi, ama ne beshe slobodno. Odea noshia. Nogu pati Bogarckio asker fatvashe tia sho odea preku granica, mu ga zevae stokata, gi biea i gi klavae vo zatvor.

Kole kak ga praveshe rabotata so kolata zevashe stoka otamo. Odeme noshia blizu do granicata megu seloto Negochani i seloto Lazheec. Grede e Lazhefci so konite tovareni stoka. Ga tovarvame na kolata. Mu ga davame nashta stoka. Ga tovarvae na konite i se vratea naza.

Naipoveke mu pushvashe Kole babak oti bea kuso ot babak. I nie zevame sekakva stoka otamo, ga tovarvame kolata i si gredeme naza. Kole beshe raspoznat so Grckite korofilaci. Lazhefci bea raspoznati so Bogarite. I taka nemame nikakof problem za da ne fatat preku granica so stotini. Odea skrishno da ne gi vidi Bogarckio asker.

Edna vecher doide vo dukiano deka shieme edensi i go opitva Kole dali ima mesto da spie edna vecher. Si gredeshe ot Bitola i stigna noshia vo Negochani. I kole mu veli "Ela spi tuka zaedno so terzite." Si legna pri nas ama toi beshe pln so voshki. Se naplna mestoto voshki. Na utroto si otide za Lerin.

Drugata vecher koga si legname sati voshki vlegoa vo nas. Nemozheme da zaspime. Nunkoto Giorgi stana ot postelata i pochna da se japi, da gi frla plachkite. Ga skrshi mashinata sho shieme. I mi veli "Stavai. Ke begame otuka." I staname rano, izbegame ot Negochani.

Za mene beshe nogu teshko. Ne sake da se vrata vo seloto. Ne sake da gi vida mestata deka se stretname za prvi pat so Dosta. Neme moja mashina za da zastana vo Negochani oti vo toa selo nemashe terzia. Imashe rabota stalno da rabotash. I taka si doidome vo seloto.

Po pato stretna nogu zheni ot seloto na Dosta. I edna mi veli "Ku znae koja chupa Risto se moleshe za tebe da te ostavi Dosta za da te zemi tebe. Neka mu pukni glavata na Dosta. Otide se pikna vo Popofci, vo nailoshite vo seloto. Ga poslusha maika mu i sega neka se radva so Vane Popof."

Lafoite sho mi gi veleshe za mene bee nozhoi. Ochite mi naviree. Ime crni ochila ot snceto i taka ne se pulee slzite na ochite. Se nagasa da zamina od ni za da ne mi govorat poveke i da mi go komat srceto.

Koga stigna nat seloto Mala i go vidu poftorno seloto na Dosta mi se ftrese cela mrsha. Ochite mi se naplnae so slzi. Nemozhe poveke da sedna na istoto mesto koga ode za vo Negochani.

Drukio den ot koga be vo Lagen za da ga zema Dosta sedna tamo pot pato za da ne me pule lugieto sho si gredea ot Lerin. Go pule seloto i se misle deka da e sega Dosta? Dali e nogu radosna so armasniko? Dali misli oshche za mene? Dali misli za ubavite lafoi sho mi gi veleshe i sho mi pisheshe vo knigite oti nas dvata i nashata lubof nikoi nemozhi da ga razdeli, samo umirachkata mozhi da ne razdeli? I sega kak mozhi na ednash da zaboravi kakva kletva zevashe oti ke bidi verna za celata zhivot?

Gi misle sati ovia raboti i ochite ne mi zastavae da techat so slzi celoto vreme sho sede na toa mesto. Posedi dosta vreme na toa mesto da go pula Lagen ot daleku, da gi misla ubavite Nedelini sho gi pominame so Dosta kogata nashata lubof beshe nogu radosna i razviena ku cvekiniata po gorata sho razvivat proleta i vrapchiniata sfirat i se radvat po sata gora. Taka beshe i nashata lubof so Dosta radosna. Beme dva trandafili posadeni eden do druk i razvieni.

I satio narot vo Lagen za nas dvata govoreshe i doide losha strekia i nas dvata ne razdeli i ni gi raskomatia srcata na nogu komati. Dvata trandafili gi otkorenae ot mestoto koshcho bea razvieni ot loshi dushmani.

Ochite mi se ishushia, nemashe oshche slzi da techat. I koga namali narodo sho si gredeshe ot Lerin i jaska stana i trgna da si greda za vo seloto so srceto raskomateno.

Koga stigna na mosto deka se deli pato za Lagen ochite pochnae pak da techat. Mi rastekna pak za Dosta. Tamo se odelvame kogato si gredeme nogu pati zaedno ot Lerin.

Na vecherta stigna vo seloto, i maika mi me opita zasho si doidu? Mu raspravi sho stana so nunkoto Giorgi sho ga skrshi mashinata. I jaska nemam moja mashina za da zastana vo Negochani, i zatoa si doidu naza vo seloto.

Za mene nemashe dobra zhivot vo seloto. Koi da go stretve na pato me opitvashe "Sho stana so toa chupeto ot Lagen sho se sakate? Zasho se ostavite? Sato selo za vas dvata govoreshe i za vashata lubof." Trebashe na sekoi eden da mu rasprava po sho i zasho se razdelime.

Kogato ode so decata deka imashe chupi sobrani imashe edni chupi sho mu se stori kefo sho ne vidoa razdeleni so Dosta. I kogato ke me vidvae i sakae da pochne da zborve za mene i za Dosta. Ednata na drugata veli mu "Mori, taja na Risto Katin lubovnikata vo Lagen bila nogu radosna so armasniko. I sekak zborvala za Risto."

Gi slushe ovia raboti i moito srce koshcho beshe raskomateno mi go pravea na poveke komati. I stave, si ode doma i se misle sho da prava? Deka da oda?

Maika mi mi se karashe i mi veleshe "Zaboravi ga koshcho taja te zaboravi. Ima chupi tuka ot nasheto selo sho te sake. Oti ne posakvash nekoa ot via chupi?" Imashe dve sho gi znae sho me sakae ama nemozhe da gi zamilvam oti moito srce beshe druzhe dadeno. Maika mi se sakaldisvashe so mene oti me puleshe sekoi den so glavata navedena. Ga beshe stra da ne se razbola.

Gredea abari ot Lagen oti Dosta plachela za voa sho stana i bila nogu pishman sho sklona da ga poslusha maika mu i da ga pogazi nashata lubof.

Eden den ime odeno vo grado Lerin i togash imae slezeno vo Lerin nekoku mladi armasani ot Lagen. I vo ni beshe i Dosta oblechena vo ubava nosia. Za prvi pat ga vidu ot kogato se armasa, i koga ga vidu celata mrsha mi se ftrese i za nekoku minuti ne znae deka se namervam. Ga vidu navalena na pendjero deka bea odeni vo hotelo. I mi se vide nogu uzhalana. Nemozhe da mu pregora. Samo glavata mu ga zavrti za da mu dokazha oti ne ostana verna na kletvata sho ga davashe i sho veleshe nas dvata ne mozhi nikoi da ne razdeli.

Po malu vreme izlegoa nadvor ot hotelo so edna nina drugarka. I koshcho bea ubavo oblecheni so selckata nosia eden voinik Germancki gi zastana na pato deka odea i sakashe da gi izvadi na kadro. Zastanae dvete so drugarkata i Germaneco gi slika na kadro. Jaska sede karshi nif i pak mu ga zavrti glavata na Dosta. Imashe nogu ot ninoto selo vo Lerin toi den, i sati se pulea vo mene deka oda i sho prava. Gi beshe stra da ne ga zema Dosta. Si doidu doma so srceto poveke raskomateno taja vecher.

Karshi nashata kukia zhivea Postoloite i tamo odeshe edna nina rodnina na spanie. Beshe chupa ne mazhena i nogu pesni peeshe. Go otvori pendjero i pochna da pee edna pesna sho beshe protif mene. I pesnata se veleshe "Begai, begai mome Dosto." Pesnata sho ga peat ne veli "mome Dosto" toku veli "mome Stoino". Ama taja po na fol ga peeshe za mene i veleshe "Begai, begai, da begame mome Dosto, ne sum moma Risto za beganie, imam drugo libe za lubenie."

Jaska koshcho be toku sakaldisan i na toa odozgora i pesnata poveke me razboli.

Po nekoku dena pak ime slezeno vo Lerin nekoku dena pret Bozhicnite praznici. Tamo poftorno ga vidu Dosta. Beshe slezena da prodave drva so drugi zheni ot ninoto selo. Nitu togash nemozhe da se priblizha do nega za da mu pregora zasho ga pogazi nashata lubof i stana da se armasa za choek sho ne go sakashe. Sati ninite selanki ga imae nakuso. Gi beshe stra da ne ga ukradime oti toi den imashe doideni nogu moi priateli vo Lerin. I zatoa si mislea ka ne pulea toku deca ot nasheto selo da ne ga ukradime Dosta.

Eden moi priatel Pandil Postolof mi reche "Aide, da ga grabnime otuka i ke pominime preku Kalugerica i preku Derveno i ke si odime vo seloto."
Jas mu vela "Ne sakam zhena da zema so sila. Sakam so lubof."
Toi den jaska si kupi edno igle. Imashe na nego dve vrapchinia. Go zapetla na palteto i so drugarite kinisame da si gredime za vo seloto. Po pato koga kinisame ot Lerin igleto sho go ime kupeno mimashe padnato ot palteto. I nogu be sakaldisan zasho da go zagina oti beshe nogu ubavo - so vrapchiniata edno do drugo karshi na karshi zastanati ku nekoi dva mladi, chupa i dete, koga ke se lubat, ku nie so Dosta koga se lubeme vo ubavite dena sho gi pominame. Mu vela na moite priateli mi e nogu jat za igleto sho go izgubi.

Koga stigname blizu do seloto Nevoleni ne zastignae i zhenite ot Lagen sho bea da prodavat drva. So ni beshe i Dosta. Koga ga vidu Dosta pula otspredi na gradite zapetlano igleto moe sho si go zagina. Beshe golema strekia da go naidi moito libe koito za nega zdravieto si go ime izgubeno.

Koga vide moite priateli igleto sho go naide na pato Dosta i mi rekoa "Ne beri gaile, ne padna na drugi raci." I Pandil Postolof mi veli "Vashio ksmet so Dosta vi e zameshan i ne treba da se otdelite."

Po cel pat si gredeme zaedno. Dosta samo so glavata skunata odeshe. Celoto vreme gi misleshe ubavite dena i nashata ubava i radosna lubof sho ga pominame i sega da se pulime odeleni so srcata raskomateni. Ne znaeshe igleto sho go naide oti beshe moe.

Se odelime na mosto pato deka odi za Lagen i nie decata si doidome vo Neret. Mene umo mi beshe vo Dosta. Se misle i za igleto kakva strekia stana da go naidi moio naimilen na sveto. Sekoi den se misle sho da prava? Mu ime recheno na sestra mu na Dosta aku ne ga zema chupa ke ga zema vdoica. I strekiata sho stana so igleto mi davashe poveke korash da gi zaborava greshkite sho gi napravi Dosta sho stana da se armasa za choek sho ne go sakashe.

Misle da mu pisha edno pismo aku ostana malu lubof vo ninoto srce za mene? I aku saka pak da gi zameshame nashite dve srca raskomateni ot loshi dushmani? Ot druga strana se misle sho nemame lep da jadime, neme nikakva para da mu kupa nitu fustan nitu edno ralo cheli. Zhivota tia godini beshe nogu teshka i koku odeshe stavashe poteshka.

Gi misle tia raboti. Kak da ga zema i da trga maka da nemam lep da ga narana. Togash beshe se zatvoreno. Pari ot stransfo ne gredea. Raboti nemashe da odish da strabotash. Toa me tepashe i nemozhe da resha nikak. Ga sake nogu. Nemozhe da ga zaborava. Uche ot lugieto oti plachela za toa sho go napravi.

Astinomo sho beshe vo Neret na policiata, Apostoli, nogu pati mi veleshe "Oti ne odish da go zemish toa chupeto ot Lagen?" Zasho toi odeshe nogu pati vo Lagen i znaeshe sho stana so nashata rabota. I zatoa mi veleshe "Odi, zemi go." Ama koshcho kaza ponapre, siromashchiata me gzeshe.

Stignae Bozhiknite praznici. Doide i novata godina iliada i devet stotini i chetiriesta i treta godina. I togash jaska se razmisli za poprvnata godina chetiriese i ftora koku be radosen. So koku rados ime odeno vo Lagen na deno Vasilof Den i kakvi ora igrame so decata. I toi den Dosta imashe zeno reshenie da mi ga vrni knigata sho mu ime pushcheno porano. I da mi kazhi oti me lubi i ke mi bidi verna za celata zhivot. Po malu vreme go dobi pismoto ot Dosta i be nogu vesel i radosen.

I sega ovaja godina sum nogu uzhalan. Maika mi ka me puleshe toku uzhalan, samo da se misla i noshiata da nemozha da spia, snagata pochna da mi slabni i mi veli "Koshcho te pula Risto, ke se razbolish toku. Stani, odi, zemi ga Dosta. Tamo deka ke gladvae nie za lep neka gladva i taja zaedno so nas. Mozhi i gospo da dadi nekoa nafaka i da gi pominime ovia loshi godini."

Jaska gi razmisli ubavite dena sho gi pominame vo poprvnata godina radosni i veselni, go smisli igleto so dvete vrapchinia sho mi zagina i go naide Dosta, i reku nas dvata so Dosta ksmeto ni e zameshan i kakto da e treba pak nashite srca da se zameshat zaedno i da se razvie poftorno nashata ubava lubof.

Ka pomina novata godina eden den sedna i pisha edno pismo do Dosta i mu vela "Dosto, moe libe, greda poftorno da ti pisha kniga koshcho ti pishe porano. I sega greda da te opitam aku vo tvoeto srce ima ostanato malu ot nashata lubof? Da mi kazhish aku sakash da se zemime? Oti jaska nemozha da te zaborava. Nemozha da gi zaborava tvoite ubavi lafoi sho mi gi pisheshe vo knigite. Ne sakam da te zema so sila. Sakam da se razmislish nogu i da mi kazhish dali ke sakash da pobegnish ot Lagen i koga? Akuto nema ostanato nikakva lubof za mene vo tvoeto srce ti se mola pak da mi raspravish po vuina ti Filica. Vo Sabota ke oda vo Lerin. Neka doidi i vuina ti i da mi raspravite sho ke stani."

Knigata mu ga pushchi po eden moi priatel, Kosta Giugref, koito sega gi e zaselen vo Skopie. Otide Kosta vo Lagen i mu ga dade knigata na vuina mu Filica. Tagia ni beshe naivernata i tagia ni beshe poshchata porano sho si pushvame knigi so Dosta.

Koga ga ze Dosta knigata i ga otpea sho mu pishe, i gi razmisli sati ubavite dena sho gi vrveme radosni vo poprvnata godina, ga razmisli i greshkata sho ga napravi da ga poslusha maika mu i da kladi edna crna beleshka vo nashata ubava lubof. I reshi da izbega ot seloto i da doidi vo Neret.

Knigata mu ga ime pushcheno na deset Ianuari. Vo Sabotata na shesnaese Ianuari ime odeno vo Lerin za da vida sho ke stani. Imashe doideno i vuina mu na Dosta vo Lerin za da mi kazhi sho reshenie ima zeno Dosta. Ga naidu vo pazaro i mi veli "Dosta ze reshenie da pobegni. Ke ga chekash nadvor ot seloto."

Si doidu vo seloto i mu raspravi na maika mi oti utre Nedela na vecherta Dosta ke bega ot Lagen i treba da oda da ga chekam nadvor ot seloto. Mu kazame na striko mi Kiriaki da go pushchi brachet mi Tanas so mene. Isto go opitame i tetin mi Giorgi na Stamenoite da go pushchi i brachet mi Mitre so nas za da odime trite zaedno.

Koshcho pisa ponapre tia godini beshe nogu losho za ot ubisvo. Sati imae po doma pushki sho bea ostaveni ot Grckata voina koga se zgzi naza ot Albanckio front.

Utre denta Nedela na sedomnaese Ianuari chetiriesta i treta godina zaedno so moite dva prvi brachedi trgname da odime za Lagen posle pladnina. Taja godina imashe padnato golem snek i nie ne otidome po pato sho odi za Lagen toku otidome preku Smilof Rit, Janei livagie, Dolna Leurda, izlegome pravo na skala. Ne otidome po glavenio pat za da ne ne vidi nejoi Lagenec i da si rechi deka odime? Vremeto beshe soblacheno ama ne padinashe snek. Koga odeme preku Smilof Rit vidome dosta maka oti imashe nogu snek i trebashe na novo da otvorvame pat.

Koshcho beshe nebeto soblacheno i nemashe nikade snce, samo edna snchina imashe nat seloto Lagen. I mu reku na moite brachedi "Gledaite, nema nikade snce samo nat Lagen. Toa e nekoi znak, eli za arno eli za losho."

Koga stigname na skala beshe malu zamracheno. Otamo se puleshe pato sho odeshe za vo Lagen. Tamo go ostavime brachet mi Tanas Katin za koga ke si gredime naza ot Lagen. Akuto Lagenci opikasat Dosta sho izbega i doidat da ne gonat Tanas da plusni so pishcholo na vetro i nie da slezime vo Krpeshkio sinor preku Dzaikovo Dolishche. So nas imame samo eden pishchol i toi mu go ostavime na Tanas za da ni stori abar akuto ima nekoa potera ot Lagenci.

Koga stigname so Mitre na krao seloto jaska go ostavi Mitre na ritcheto deka fatva pato sho odi za Neret i jaska slegu blizu do seloto. Tamo imashe edna niva na Asproite i tamo imashe edno drvo. Zastana do nego. Otamu se puleshe chezhmata Deluichina sho ga vike Lagenci. Na chezhmata imashe nekoku chupi sho lee voda. Toi den vo Lagen se armasfashe edna prva bracheda na Dosta. Armaso ke stavashe na vecherta toi den.

Dosta imashe nekoku plachki skrieni vo furnata i mu imashe recheno na vuina mu da gi zemi ot koga ke pobegnuvashe. Na utroto se obleche Dosta so nofio fustan i trgna da odi vo crkva. Nadvor vrneshe po malu snek i maika mu mu veli "Deka odish, lisha? Da te vida, ke si go rasipish fustano."

I Dosta ne ga poslusha. I maika mu mu rekla "Oti ne shchukash sho ti vela? Da te vida preku rit da si fatish." I Dosta mu otgovori "Spolaiti. Gospo da te chue."

Tamo deka sede jaska doide brachet mi Mitre i mi veli "Mi se puli ne ke doidi Dosta. Mozhi da ne izlazhi." Jaska mu vela "Odi si na mestoto. Ke pochekame oshche malu iako ne doidi ke odime ke mu ga zapalime plemnata." Imashe plemna nat kukiata na Dosta. Nie si veleme oti taja plemna e na Dosta ama taja ne beshe nina, beshe na ninite komshi, na Asproite. Aku ga zapalvame ke naprame golema greshka.

Pocheka jaska oshche malu. Chupite sho bea na chezhmata simae otideno i gledam gredi edna senka po pato. Se puleshe na snego ubavo ama ne se poznavashe koi e toi sho gredi. I koga pomina pret chezhmata i ga pomina krainata kukia i go ispravi pato sho odi za Neret, i togash jaska razbra oti e Dosta. Preku nivata Asproa otidu i ga precheka, i trgname da si gredime za vo Neret.

Tanas sho go ostavime vo skala, toi puleshe duri da stignime do tamo i ni veli do sega ne vidu nishcho, nikakva senka da gredi uvaka.

Stigname vo seloto. Vo nashata kukia bea sobrani nogu nashi rodnini.

I tetin mi Giorgi mi veli "Treba da mu kazhite na astinomo sho ga ze te Dosta." Otidome so brachet mi Tanas na astinomiata i ni veli eden korofilak oti astinomo e oden pri daskalicite vo kukiata na Dulgeraki na Menka Popoa. Otidome tamo. Daskalite imae veselba so jadenie i pienie. Go imae pokaneto i astinomo so nekoku korofilaci.

Vlegome vo natre i jaska mu vela na astinomo Apostoli "Dosta ga ze ot Lagen i ti kazhvam za da znaesh." I toi veli "Pochekate. Ke doida i jaska so vas." Doide vu nas i mu veli na Dosta "Sho barash mori ti tuka?" I Dosta mu otgovori "Doidu tuka po toi sho si go sake." I astinomo mu veli 'Odma da se vratish naza." I taja mu otgovorva na nego "Samo ako me otepash i komachinia da me izvadish otuka."

I togai toi se rasmea i ni veli "Donesete neshcho da se napieme za da blagosoeme." Mu turime edna chesha rakia. Ga ze i veli "Oshcho e taka, aide, da bite zhivi i zdravi i da se kerdosate." Ga ispi i si otide pak pri daskalite.

Tagia vecher pushchi dva korofilaci da ga vardat nashata kukia. Go beshe stra da ne doidi nekoi ot Lagenci i da napravi nekoe losho, da ne doidi nekoi da ni frli nekoa bumba vo kukiata.

Taja vecher vo Lagen koshcho pisa ponapre stavashe armaso na edna bracheda prva na Dosta. Armasniko sho beshe na Dosta i toi mu beshe rodnina na bracheda mu sho se armasfashe i bea pokaneti da odat na armaso. Chekae da odi Dosta ama nemashe da se javi i togash armasniko odi da vidi sho stava oti Dosta se zabai toku.

Otide vo kukiata na Dosta i mu veli na maika mu "Deka e Dosta?" I taja mu veli "Jaska ga znam da bidi tamo na armaso." I toi mu veli "Ne doide."

I togash maika mu na Dosta otide da vidi deka mu bea fustanite na Dosta, i puli oti mu lipce plachki. Otide i vo kofcheko, tamo deka si gi drzheshe Dosta koshulieto. Puli i tamo lipce plachki. I togash mu tekna oti Dosta pobegna. I maika mu na Dosta padnala.

Mu padna teshko armasniko, koshcho kazhvae ot setne Lagenci, zel nekoi nosh da se koli. Go fatile ninite priateli.

Celoto selo stanalo na noga. Se rashiri lafo po sati kuki oti Dosta pobegna po Risto vo Neret. Kinisale nekoku da gredat nadvor ot seloto za da vide sho stana. Eden mu rekol "Sedate, oti ne znaeme koku Neretci se doideni. Oti tia za na oro gredea po triestina dushi. Sega za vaa rabota mozhi da doidoa poveke." A ne znaea oti nie beme samo tri mina. Edni velea oti jaska si bil skrien vo plemnata na vuina mu Filica dva tri dena porano.

Drukio den doide poliako ot Lagen zaedno so sestra mu na Dosta. I pravo otidoa vo astinomiata da poplachat. Koga pominae pokrai stret selo sati mazhi izlegoa ot kafiniata i viknae "Ura! Dolu Lagen!" I togash mu reche setra mu na Dosta "Sho rikate ku magarinia?" Koga otidoa pri astinomo i toi mu raspravi oti doide vu nas, i Dosta sho mu reche oti "Samo ako me otepash togai ke mozhish da me otdelish ot Ristoite raci."

I taka stanae da si odat. Koga pominae pokrai nashata kukia opitae dali ke gi primnime da vlezat vo natre? Gi ostavime da doidat i Vasilka, sestra mu na Dosta, mu veli "Oti taka napravi?" I dosta mu otgovori "Neli vi vele predi da me armasate ne si go gubite vremeto. Jaska ot Risto ne se dela. Me armasate so sila za choek sho ne go sake. Si reku da ga poslusham maika mi ku ti sho ga poslusha i go ze toi sho ne go sakashe. Si reku i jaska da go stora toa ama nemozhe. Moito srce beshe dadeno na Risto. I zatoa izbega po nego."

I jaska mu reku na Vasilka "Dali umish koga doide vo vuina ti Filica da mi vikash sekak oti beme zaedno so Dosta? I jaska ti reku ne si ga pogani muckata oti eden den ke mi viknish zetu i ke bidish stramna. Ti reku aku ne ga zema chupa ke ga zema vdoica." Pochna da klni i togash teta mi Sofka, na maika mi sestra, ka chu sho klni ga fati za mishki i ga turna ot skalata udlu.

Stanae, si otidoa so poliako vo Lagen.

Po nekoku dena doide maika mu na Dosta so eden dedo sho mu beshe na armasniko da mu go zevat fustano, i velea oti bil kupen ot armasniko. Jaska mu vela na Dosta "Aku e kupen ot nego, dai mu go." I dosta mi veli "Ne e ot nego. Maika mi go kupi ama maika mu na Stogia vashe." Oti bil ot nego mu reku na Dosta dai mu go i taja me poslusha. Taja beshe moja golema greshka sho mu go dadome i ga napravime Dosta nevesta so vetof fustan zavrten ot drugata strana.

Koga mu go dadome fustano stanae da ode na astinomiata. I togash dedo mu sho beshe na armasniko doiden so maika mu na Dosta mi veli "Imash ksmet sho si vnuk ot kerka na brachko Todor. Aku beshe nekoi druk ne ke pominvashe nogu ubavo."

Dedo mi Todor, na moita maika tatko mu, i dedo mu na armasniko sho beshe na Dosta bea prvi brachedi ot dve sestri deca, maika mi i tatko mu na armasniko bea ftori brachedi, nie so nego gredime treti.

Otidoa na astinomiata da poplachat i astinomo mu veli "Nemozha da prava nishcho oti chupata go saka. I znam oti ga armasate so sila."

Se vratia naza i maika mu na Dosta pochna da klni na pato i eden nash Neretec, Vasil Trpchef, nemozheshe da ga slusha. Ga fati za mishki i ga turna vo snego.

I taja poftorno se vrati pri astinomo. Dva korofilaci i astinomo i maika mu na Dosta doidoa kai nas i ga opitae koi beshe toi sho ga turna? I taja mu kaza koi je toi. Go zea i doidoa doma vu nas. Doide i maika mu na Dosta i pochna da mu rasprava oti ga turna vo snego. I astinomo mu veli "Sega ke go zatvorime." I mu namana na dvata korofilaci manata da go zemat. Otidoa vo tremo i se smeea.

Koshcho stoeshe maika mu na Dosta i govorea i Dosta mu veleshe "Nemoi maiko. Ne me deli ot Risto. Oti jaska ne zevam druk. I ti nastojavashe da me armasash so sila, i sega oti vikash i ne klnish?" I maika mu padna nazemi. Mu doide teshko i togash se uplashime sati. Ga naturime malu voda. Stana i si otidoa vo Lagen.

Astinomo me opita dali ke pravime svadba. I jaska mu vela "Apostoli, nie nemame nishcho. Kak da pravime svadba? Prven nemame cheli da se obueme." I mi veli "Sakam da ti doida pobratim zaedno so Petre Markof. Pregorime so nego. Toi ke vi napravi cheli na dvata. Jaska ke gi plata sfirkite i ke mu kupa pregach na Dosta."

I taka reshime da pravime svadba bes da imame nitu plachki nitu zhito za jadenie. Tia godini svadbi nikoi ne praveshe. Nogu odea vo crkva da se venchat samo zeto i nevestata, nunkoto i pobratimite.

Otidu vo Lerin na vladikata da pobaram da mi dadi pravo za da se venchame. Pisaro sho mu beshe na vladikata beshe pop ot seloto Krapeshina, i toi beshe zet Lagencki. Lagenci mu imae recheno da ne mi dave pravo da se vencham. Koga otidu tamo mi veli popo "Nemozhish da zemish pravo za venchania." I mu vela "Oti? Jaska ne sum nekoi vdoec eli mal na godinite. Imam devetnaese godini." Mi veli "Nemozhish."

Izlegu ot mitropoliata i na pato go stretna eden nash zet Neretcki ot seloto Mala. Toi beshe prosfika otia sho bea doideni vo Makedonia ot Mala Azia koga Turcia gi goneshe sati Risiani ot Azia. I toi imashe praveno daskal vo seloto Lagen koga Dosta odeshe na skolie. Ka se stretname na pato me zdravuva i mi veli "Nogu dobro napravi sho se ze te so Dosta." Mu raspravi sho be na mitropoliata za da zema pravo ot vladikata za da se venchame i popo sho mu e sekretar na vladikata mi otkaza i mi reche oti nemozha da zema pravo za venchanie.

Ka mu raspravi sho mi reche popo, odma se naluti i mi veli "Ela po mene. Ke odime zaedno i ako otkazhi togash so mene ke ima da pravi. Bradata sho ga ima ke mua obricha i rasata ke mu raslecha."

Otidome naza vo mitropoliata i koga ne vide odma si ga mena kalata. I daskalo mu veli "Zasho ne sakash da mu dadish pravo za venchanie na Risto?" Sati tri sho beme istoto ime go imame. Popo se vikashe Risto. Vaka li daskalo se vikashe Risto Penderidi. Koga go opita zasho, sho e prechkata, ze da gmechi. Ne znaeshe sho da rechi. Mu veli "Oti e zena Dosta so sila." I toi mu otgovorva "Taka ti rekoe Lagenci? Neli sato selo znae sho se lubee so Risto toku vreme, i maika mu ga armasa so sila. I zatoa go ostavi i pobegna po Risto." Odma mu veli "Isplni kniga i dai mu pravo da se venche. Oti aku ne mu dadish togash ke imash raspravia so mene i ne znam ka ke sfrshish."

Popo odma isplna kniga. Otide ga potpisa i vladikata i mi ga dade.

I taka na sedom Fevruari chetiriese i treta godina stana svadbata i se venchame so Dosta vo Neretckata crkva Bogoroica. Ne vencha popo Tanas. Pobratimi mi bee astinomo Apostoli Makrinioti i Petre Markof, sin na Marko Markof. I nunko mi beshe Giorgi Bivolchef na mestoto na brat mu Pandil oti toi beshe vo Afstralia.

Napravime ubava svadba. Ne nogu bogata ama nogu veselna. Oti nogu retko tia godini stavae svadbi. Poveketo se venchae bes svadba. Astinomo gimashe kaneto sati daskalici. Imashe kladeno i dva korofilaci da ga vardat nashata kukia. Go beshe stra da ne doidi nekoi ot Lagen da napravi nekoa giuruntia. Ne doide nikoi.

Edno beshe zhalno za maika mu na Dosta. Otishla nadvor ot seloto nat Krpeshkio sinor i otamo se pule nekoku kuki ot nasheto selo. Otishla tamo da slusha dali se slushe sfirkite sho ni sfirea za svadbata. I tamo se rasplakala. Mu rastekna za Dosta oti nogu mu rabotashe i sega da nemozhi da ga vidi nevesta na svadbata.

Ni sfirea Mitre Genchef, Vasil Milef, Mitre Mukof, Sotir Milef so tapano i Kosta Giugref so tapancheto. Koga nauku posle svadbata za maika mu na Dosta sho plachela mi se uzhala i mene dushata. Ama i taja ne napravi nogu dobro. Ponapre mi reche oti ke mi ga dadi so celo srce i setne si go sfrti umo i sakashe da ne odeli. I taka stanae ne ubavi raboti.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret