Protif Germanckio Okopator

Vo minatata godina koga Germania otvori front protif Rusia togash sati Komuniski Partii vo drzhavite sho gi imashe okopirano Germanckata voiska pochnae da organizire novi organizaci za da se borat protif okopatoro. Toa stana i vo Grcia ot koato Rusia napravi sojuz so Amerika i so Anglia. Sati dimokracki partii zaedno so Komuniskata Partia na Grcia i tija se suidinie sati zaedno i formirae Nacionalen Osloboditelni Front. So kusi pisma na Grcki se vikashe EAM. Formirae organizacia i za nas mladite i se vikashe na Grckio ezik EPON, Nacionalna Politichka Organizacia za Mladite.

I organizacite pochnae da go organizirat Grckio narot da gi digni pushkite i da izlezi po planinite da se bori protif Germanckio Italianckio okopator. Isto i protif Bogarite sho bea suiznici so Germania. I Germancite mu ga imae dadeno da ga okopira Bogarckio asker zapadna Trakia, istochna Makedonia i cela Vardarcka Makedonia sho ga drzhea Srbite. I Kosturckio krai go okopira Talianckata voina.

Vo nogu kuso vreme narodo se organizira vo novite organizaci. Pochnae da izlegvat partizani po planinite. Vo drugi drzhavi imae izlezeno nogu porano. Radioto BiBiSi ot Anglia sekogash predavashe novini i go vikashe narodo Grcki da se organizira vo organizaciata EAM. Imashe i nogu fashiski organizaci sho bea organizirani i mu pomozhvae na Germancite.

Prvite partizani sho se javia vo Grcia bea samo dvanaese dushi so kapidano Ari Veluhioti. Pravelnoto ime mu beshe Athanasios Klaras. Lazhovnoto ime sho go ze, Ari, toa ime beshe na Grckio gospo sho beshe na boio naznachen. Pa za Veluhioti, oti shetashe po planinata koiato se vika Velushi.

Vo nogu kuso vreme se naplnae planinite partizani i Germanci pochnae da pravat nogu losho, da tepat i da besat. Nekoa godina ot koga doidoa vo nashite mesta pominame dobro. Nemashe nikakof trobol. Nie decata shetame po selata i praveme ubavi veselbi. Imashe siromashchia. Beshe se kuso. Ama nemashe golemi straoi.

Ot koga se javia partizani, Germanci zapovedia po sati polici sho se po planinckite sela da slezat dolu po poleto. I taka go zapovedia i moio pobratim Apostoli da bega ot Neret. Dodeka beshe vo Neret ot koato se opasame pobratimi, sho mu davae jadenie ni go noseshe kai nas. Mu davae sekoi mesec po nekoku zhito i toi ni go davashe na nas. Nie togash imame edna krava. Mu noseme po malu mleko. I koga doide zapovet ot Germanci da bega policiata ot Neret, sati Neretci se uzhalae poveketo za Apostoli oti beshe nogu dobor.

Na nogu polici partizanite mu gimae zeno pushkite. Vo nashto mesto oshche nemashe stanato takva rabota. Nemame videno partizani i zatoa Germancite sakae da gi slezat vo polckite sela da go prestignat loshoto.

I koga begashe policiata ot Neret bandata sho beshe vo seloto izlegoa so sfirkite i sato selo izleze da gi prevodi i gi prevodime so sfirki. Narodo nash vo Neret se uzhala nogu oti imashe videno golema maka ponapre ot sati policmani sho imae pominato vo nashto selo. I so Apostoli pominae nogu ubavo. I zatoa go zhalae. Neretckata policia otide vo Kotori.

Po nekoku vreme kai April so Mai mesec edna vecher se javia partizani i doidoa vo seloto. Gi zea sati knigi sho imashe selckata uprava i gi zapalia. Sobrae po kukite lep i sirenie i si fatie po planinite.

Sato nashto selo se organizira vo novite organizaci ama partizan nemashe izlezeno ot nashite selani. Nie mladite beme chklenovi vo mladinckata organizacia EPON. Se bereme sekoa vecher vo skolieto i ni pravea theori protif okopatoro. Postarite bea organizirani vo EAM. Komunisteto bea chklenovi na Komuniskata Partia. Imashe organizacia i na Makedoncki. Istata beshe ku EAM, samo po Makedoncki se veleshe NOF - Naroden Osloboditelni Front.

Sati partii zaedno rabotae protif okopatoro, ama vazhen rakovoditel beshe Komuniskata Partia. Balkanckite komunisticheski partii na Srbia, na Bogaria i na Grcia se soglasia pomegu nif ot kogato ke pobegni Germanckio okopator ot Balkano i go prezemat pravitelsfoto komunisteto, sekoa edna otia trite drzhavi da mu dadi pravo na Makedonckio narot i Makedonia da se pripoznae samostoalna drzhava vo Balkanckata Federacia.

Togash nashio narot vo Lerinckio krai se organizira vo NOF i vo drugite partii. Sati zaedno se borea so sho se mozhi protif Germanckio okopator i protif Bogarckio i Talianckio vo Kosturcko.

Poveke imashe rashireno Bogarckata propaganda i na sati Kosturckite sela Bogaria mu imashe dadeno pushki na sati sela da se chuvat ot partizanite i da se borat protif ni. Imashe doideno eden voinichki oficer ot Bogaria koito ninoto pokolenie bilo ot Kosturckite sela, ot seloto Zelenich. Toi gi organizira da zemat pushki i za brgo vreme mu veli oti Bogaria ke ga okopira sata Makedonia.

Po sati sela stanae cheti koito gi velea komiti. Vazhnio rakovoditel beshe eden ot seloto Kondorabi. Se veleshe Kolo i praveshe golem teror protif Grckoto naselenie sho beshe doideno vo Makedonia ot Mala Azia.

I sati begae i odee vo planinata partizani.

Isto stavashe i po drugite Balkancki drzhavi. Vo Jugoslavia imashe tri golemi partii koito sekoa edna ot nif simashe cheti po planinite i se biea edna so druga. Edni bea potkrepiteli na Germancite. Drugi se borea protif Germancite ama za da doidi poftorno carckata vlas vo Jugoslavia. A drugi se borea da donesat komunizam vo Jugoslavia. Rakovoditel na komunisteto beshe Josif Bros Tito. Na carkata partia rakovoditel beshe Vancho Mihailovich. Potkrepitel na Germancite beshe Pavlovich ot Hrvatia. I Germancite na Hrvatite mu imae dadeno plno pravo da si bidat samostojalna drzhava.

I sati tia tri golemi partii simae nini voini i se borea eden so druk.

Naisilna beshe na Tito voinata. Na ninite partizani mu imashe recheno da nosat na kapite crvena zvezda ali srp i chekan za da znae narodo oti odat da donesat komuniski rezhim vo Jugoslavia. I narodo poveke gi sakashe na Tito partizanite ot koku na drugite oti imae videno golema maka ot caro koga caruvashe vo Jugoslavia.

Istite raboti stavae i vo Grcia. Imashe premnogu fashiski organizaci. Edni bea oblecheni so Germancka nosia i gi velea Tagmatasfalites. Drugi bea sho se vikae Hites. Edni se vikae Puliki. Glavataro mu go velea Pulio. Sati bea potkrepiteli na Germancite.

Koga se formira EAM vo Grcia i pochnae da izlegvat partizani po planinite zaedno so Ari Veluhioti EAM reshi partizanite sho bea otkai ninata strana na kapite da ne kladat srp i chekan ku na Tito voinata.

I se dokondisat Anglichanite koga ke vidat oti nosat srp i chekan i ne kimat vervania.

Na nas reshia da nosat na kapite ELAS koito tia chetiri pisma iskazhuvat Nachionalna Narodna Osloboditelna Voina. I taka stana ELAS vo Grcia.

Imashe formirana i druga organizacia ot voinichki oficeri koi sakae da go donesat poftorno caro vo Grcia. Tagia partia se vikashe EDES. Chetirite pisma iskazhuvae na ovaja partia Nachionalna Dimokracka Grcka Voiska. Rakovoditel na ovaja partia beshe eden voinichki oficer koito se vikashe Napoleon Zerva. I ga drzhea Ipirckata okolia, a pak ELAS beshe rashireno vo cela Grcia.

Togash Anglia pushchi voinichki oficeri da gi rakovodat ovia dvete voinichki grupi i mu pomozhvashe so pari. Gredea noshia aroplani i mu frlae plachki, jadenie i sho drugo mu trebashe. Zerva ot sefte odeshe manata za dimokratia vo Grcia ama ot kogato doidoa Ingilizi vo Grcia go prenudia da se bori za caro Grcki koito beshe began vo Anglia.

Imashe Ingilizi i vo na ELAS voinata, i koga gi vide Ari Veluhioti mu veli na ninite drugari ovia ne se doideni da ni pomognat toku doidoa da ne razdelat i da ne porobat poftorno.

Pot nino ropsfo otidoa i vo na Tito voinata ama kai nego nemozhea da pravat sho sake. Toi mu reche aku ste doideni za da ni pomozhite - dobro, a nemoite da ni se meshate vo nashite raboti. Tito javno beshe otkrien oti odi da donesi komunizam vo Jugoslavia.

A Grcite odea da mu pravat politika oti odat za dimokratia. Sakae da se pravat politikanti na Anglichanite koito Anglia nikoa druga drzhava na sfeto ne ga stiga na politika.

Prai ministero Chorchil sho beshe togash vo Anglia toi beshe golem politikantin. Toi skrishno veleshe deka Hitler ke zapovedi Germanckata voiska da udri na Rusia. Napisa knigi do Stalin da se godi. Do togash imae potpisano Germania i Rusia miren dogovor pomegu dvete drzhavi. Koga Hitler zapovedi Germanckata voiska da udri na Rusia, Chorchil beshe radosen. Germania udri na Rusia i ga izgubi naidobrata voiska. Itrushchinata na Chorchil ga pomogni Anglia, oti aku Hitler udreshe na Anglia vo kuso vreme ke ga imashe zeno sata i taka Chorchil sakashe da ga spasi ninata drzhava.

I nashte komunisti vo Grcia odea da mu pravat politika na Ingilizite. Ne go slushae sho mu veleshe Ari Veluhioti koga se usili partizansfoto vo Grcia. Tito imashe pushcheno eden ot ninite oficeri da doidi vo Grcia i da se stani so Grckite rakovoditeli da napravat zaednichka voiska i da se borat zaedno protif Germanckio, Talianckio i Bogarckio okopator.

Grcite mu otkazae, ne sakae da se zdruzhat so na Tito voiskata. Ari Veluhioti sakal. Znaeshe Ingilizite sho mu kroat na Grckio narot. Poveketo dokumenti gimam zeno ot eden buk sho go ima pisano eden Francuzin novinar i pisatel koito toa vreme beshe vo Grcia zaedno so partizanite. I pak imashe doideno poftorno vo Grcia koga pochna Gragianckata Voina. Imeto mu e Dominikue Eudes. Buko se veli I Kapetanei i napre ima slika ot Ari Veluhioti so dva nini drugari kacheni na koni. Buko go ima isplnato ot sedomdese i tri drugi bukovi sho imae pisano drugi pisateli za tragediata vo Grcia i vo Germanckata okopacia i posle vo Gragianckata Voina. Se osilia partizansfata po sati drzhavi sho gimashe okopirano Germanckata i Talianckata voiska.

Ot koga udri Hitler na Rusia sati Germanci imae razbrano sho ke ga izgubat voinata. Na fronto so Rusia imashe so stotini hiliadi voina i toku po drugite drzhavi. Ne znaea deka da odat. Aku mu se ubivashe nekoi nin voinik, za eden zevae ot zatvornici sho imae dvaese eli ke gi strelae eli gi obesvae. Taka obesia eden ot nasheto selo so nekoku drugi ot drugi sela i eden pop ot Nevoleni.

Po drugi mesta stavae oshche poloshi raboti. Vo eden grat vo Grcia koito se vika Kalavrita, Germanci otidoa tamo, go sobrae sat narot, mazhi i zheni i deca mazhite ot petnaese godini na gore. Gi odelia zhenite so decata, gi zatvoria vo skolieto. I mazhite gi naredia sati zaedno i so mashinganite gi ubia. Ubia poveke ot chetiri stotini mazhi. Zhenite sakae da gi zapalat natre vo skolieto. Nekoi voinik gi pozhala i gi ispushchil. A mazhi mu i sinoi mu bea sati ubieni. Takvi neshcha stavae sekoi den.

Do letoto chetiriesta i treta godina ot nashto selo nemashe odeno nikakof partizan. Ot drugite sela imashe po nekoi.

Taja godina maika mu na Dosta ne pobara da odime vo Lagen da mu pomozhime oti imashe nogu rabota. I sakashe da se mirime i da gi zaboravime neshchata sho stanae ponapre. Otidome so Dosta. Spame tamo.

Drukio den stignae partizani vo seloto. Zaedno so partizanite imashe tri mina ot nasheto selo, Tanas Kizof, Pandil Postolof i Pandil Mialichin. Za prvi pat izlegoa dobrovolno partizani ot Neret.

Ama Pandil Mialichin se vrati naza oti ninata maika i zhena tamo bea doideni po nego i nogu plachea, i taka se vrati naza. Tanas Kizof i Pandil Postolof ostanae vo Lagen.

Glavataro sho beshe na taja grupa partizani beshe Makedonec. Beshe ot seloto Statica ama zhiveshe vo Lerin. Beshe furnadjia. Se vikashe Ilo Dimofcki. Imashe lazhovno ime i go vikae Goche. Sati nie go vikame Goche. Go imashe zeno imeto na Makedonckio revolucioner Goce Delchef.

Vo Bapchor mu beshe zglavnio stap na partizanite. Tamo imashe cela brigada i otamo odea deka sakae da udrat, deka imashe Taliancka voina oti Kosturckio krai go drzheshe Talianckata voina.

Po malu vreme izlegoa i drugi partizani ot nashto selo. Eden beshe Petre Markof, sin na Spiro Markof. So nego beme pobratimi. I stana nogu dobor borec vo partizansfoto. Na nogu pati gredea vo nasheto selo. Igrae ora na stret selo. Na edni pati gredeshe vo seloto i Germancka voiska. Partizanite ne sakae da se udrat so ni oti aku otepvae nekoi Germanec ke go istepvae sat narot koshcho stana vo Kalavrita.

Imashe na nogu mesta partizancki brigadi i vo sekoa brigada imashe i po nekoi Anglichancki oficeri. Tia bea poveketo da klavat bombi aku da sakae da urnat nekoi most za da mu go sechat pato na Germanci.

Letoto istata godina imae pochnato Germanci da gi gonat partizanite. Imae pochnato otkai Prespata.

Eden den so maika i so zhenata mi imame odeno da zhnieme nivieto vo Strede Rek i koshcho rabotame slushname pushki da pukat i mitrolozi. Nekoku partizani begae otkai Prespenckoto mesto za da odat vo Bapchor. Otkai seloto Turie se javi Germancka voiska i na rido vo Vlashki Vlas i kai Krusha sho go velime edno mesto se nachekae i se ispluskae. Se otepa eden partizan. So partizanite imashe i nekoku Ingilizi. Imae i edna mska so ni. Na mskata nosea nekoku zlato. Mskata mu ga fatia Germancite. A tia se piknae vo planinata Smoro i kurtulia.

Drukio den doidoa Germanci vo nasheto selo. Nie toi den imame kladeno da vrshime slama vo nashio dvor. Vremeto beshe nogu zeshko. Germanci otidoa vo kukia Postoloa na Pando Postolof i ga zapalia. Otidoa i vo kukiata na Tanas Kizof. I taja ga zapalia.

Dvete kuki ni bea komshi. So na Tanas Kizof ne delea samo tri kuki, a so na Pando Postolof beme karshi na karshi. Ni beshe stra da ne se rashiri ogno i kai nashata kukia. Vo dvoro imashe slama, imame i nogu sui roshki. Maika mi donese chergi, gi kisneme vo rekata i gi klavame na roshkite i nat slamata. Pret kukiata techeshe edna mala reka berikiaterse. Postoloata kukia beshe so drva chamoi i brgo izgore. Trpcheata goreshe so nedeli. Beshe so bukovi drva i nogu stara. Ga ze nogu vreme da dogori.

Togash Germanci zapalie chetiri kuki vo seloto - na Petre Markof, na Vane Cuculof, Postoloata, i na Trpcheite na Tanas Kizof, oti ni gi veleme Kizoi i Trpchei.

I taka pochna poftorno da stave loshi raboti vo nasheto selo i krs cela Grcia. Germanci ko besni kuchinia shetae po sekade. Koku sho vidome nekoku vreme da pozhivime malu slobodni bes da nie stra ot Grcite, da si go govorime nashio maichin ezik i slobodno da si gi peeme nashte Makedoncki narodni pesni, ni doidoa drugi glaobolinia na nashata izmachena nacia. Narodo zhiveshe so golem stra, den za den si ga chekashe smrta.

Gredea abari ot sekade sho stanalo po drugi mesta. Gredea abari vo nashto selo oti fashiskite organizaci sho bea zaedno so Germancite ke gredele vo Lerinckite sela i ke gi izgorvale sati sela. Imashe takvi organizaci vo Kozhenckite sela. Tamo imashe nogu naseleni prosfiki doideni oti Mala Azia koito bea Turcko pokolenie. Ne zborvae Grcki. Maikinio ezik mu beshe Turckio. I tia imae zeno pushki ot Germancite i bea nogu loshi i se borea so golem fanatizam protif partizanite.

Koga ke velea oti se gotvat da doidat i vo Lerinckite sela nie vo Neret sati kuki imame napraveno dupki vo kelarite sho si gi klavame zimata patatite da ne zamrznat ot stuta. I sega gi potrebvame da se krieme eli si gi krieme plachkite da ne doidat tia besni kuchinia i ni gi zemat oti deka pominvae ne ostavae nishcho.

Nie imame nadvor furna sho pecheme lep i pot furnata imame golem kokosharnik sho lezhea tamo kokoshkite. Go ischistime i tamo gi skrime sati plachki ot doma. Ga zastishime vratata i ga izmachkame da ne se znae. Na nogu narot mu se rasipae plachkite sho gimae po dupkite. Mu zea nem.

Zhivota ne ni beshe toku dobra. Koshcho nashite dedofci imae pominato loshi godini sega ni doidoa nogu poloshi i nie da gi vrvime.

Pochnae da gredat loshi abari vo seloto. Doide abar ot Solun oti Germanci go ubia Panagioti Dulgeraki, toi sho mu imashe recheno na Bogarckio minister oti e Grk koga imashe doideno vo Neret da ni se kara oti nashite selani ne ga sakae Grckata policia da ostani vo nasheto selo.

Panagioti togash studirashe vo Solunckio Universitet i beshe golem rakovoditel na mladinckata organizacia E.P.O.N. I mu noseshe nogu golema prechka na fashiskite organizaci sho gi krepea Germancite. Nogu vreme Germanci go barae da go fatat ama nemozhea. Nogu se prepraval so sekakvi plachki.

Nekoa chupa go vishla sho vlegol vo nekoi restorant i mu javi na fashiskite organizaci, i tia mu javia na Germanckoto Gestapo. Otidoa, go sogradia celo toa mesto so Germancki voinici i so Grcki shpioni oti nogu ot shpionite nosea Germancka nosia. Vlegle dva Germanci vo restoranto i Panagioti koga gi vide razbra sho gredat za nego. Odma izlegol ot zadnata vrata i preku avliata skoknal za da izbega. Tamo imashe drugi Germanci i odma go ubia.

Doide abaro vo seloto i sato nashto selo se umiazi i go zhalashe. Panagioti mu beshe prf brachet na Pandil Postolof. Maiki mu bea sestri, kerki na Popo Stoiche sho go zaklae Bogarckite komiti vo Neretckata planina.

Sekoi den zhiveme so stra. Noshiata begame nie mazhite ot seloto i spieme po nadvor vo planinata.

Nas pomladite ne pushvae da prenosvame knigi po drugi sela. Odeme i vo Bapchor do partizanckata brigada.

Sekoi den trebashe da ima po tri mina vo seloto akuto pominat partizani da gi naredat po kukite za jadenie. I tia sho bea naznacheni za toi den da ga vrshat taja rabota se velea E.P.A. Sekoi den gredee partizani i nogu drugi politichari sho shetae po selata da go organizirat narodo. Nemashe den sho da nema gosti vo Neret.

Imashe i nogu sho sedea stalno vo selot. Imashe dva ot Lerin koito bea stalno vo seloto. Imae lazhovni iminia, se vikashe edenio Aleko i drukio Dino. Zhivea vo Geleata kukia vo Kapolichoa Mala. Tia zevae novini ot Lerin ot organizacite sho bea vo grado i otamo gi prenosfae do brigadata sho beshe vo Bapchor. I nie mladite odeme da gi nosime novinite. Ako noseme nekoa kniga pisana ni velea aku na pato stretnime Germancka voina knigata da ga piknime vo mucka i da ga izdjvakame i da ga gltnime za da ne se fati nishcho i za da ne bidime vinovni i nie i ne ubiat.
Na nogu mesta se sluchia takvi loshi raboti. I nogu deca si ga izgubia zhivota.

Vo Bapchor deka beshe zglavenio shtap na partizanckata brigada tamo imashe i nogu Ingiliski oficeri koito Anglia pushvashe pari do ni. I tia pushvae lugie da mu kupvat sho mu treba. Edni odea da kupvat ot Kostur, drugi odea vo Lerin. Mu davae vo Neret na nogu lugie pari da odat vo Lerin da mu kupat sho treba za brigadata.

Parite gredea do dvata mina sho bea vo Neret - Aleko i Dino. I tia naiduvae lugie ot seloto i gi pushvae vo Lerin da kupvat sho treba. I mu davae Ingiliski liri i trebashe da gi smenat lirite na bankata na Grcki pari. Rabotata beshe nogu losha oti aku te fatvae Germanci so liri Ingiliski odma te ubivae. Nogu pati Tanas Katin, brachet mi, go imae pushcheno oti striko imashe dukian vo seloto i odea da kupvat stoka za dukiano.

Vo Lerin na bankata rabotashe eden nash Neretec, Pandil Popof. Odea kai nego i toi mu gi smenvashe parite. I mu reche Pandil na brachet mi "Nemoite, Tanas, da gredite na brgo oti i za mene ke bidi losho aku se fati nekoi ot vas."

Po malu vreme go fatia Germanci Vasil Stoinin ot nashto selo. Imashe kupeno stoka za partizanite, knigi, molivi, i drugi raboti. I odma go ubia pot crkvata Sveti Giorgi vo Lerin. Doide druk abar vo Neret sho izgubi i Vasil Stoinin. Naukome i za Giorgi Nitof sho go obesia so nekoku drugi. Pochna poftorno nasheto selo da dava zhrtvi.

Koshcho ne jadeshe shiromashchiata taka sega i strata. Sekoa vecher spieme po nadvor.

Nogu pati ne klavae da chuvame noshiata po kraishchata na seloto odeka ima patishcha sho vleguvat za natre vo seloto.

Eden den doidoa vo Neret pedestina partizani. I taja vecher ke spiea vo Neret, oti bea nogu umoreni, za da se otmorat. Upravata sho beshe vo seloto odbra nekoku od nas mladite taja vecher da odime da chuvame nadvor ot seloto. I ako vidime noshiata oti gredi Germancki asker da plusnime so pushkite da zemat abar partizanite sho se vo seloto i da pobegnat.

Me naznachia mene so drugi dva mina ot nashata mala, Petre Stanoof i Lekso Stoinin, brat na ubienio Vasil. Ni dadoe po edna pushka i po dva fisheci. Jaska mu vela "Sho mozhime da pravime so dva fisheci?" I mi vele "Nema vie da sedite tamo da se borite. Samo ako razberite oti gredi Germancka voina ke plusnite po dva pati koku da razberime nie vo seloto i da izbegame. I vie ke pulite da pobegnite otamo deka ste."

Mene me naznachia da bida otgovoren na dvata drugi i mi rekoa da odime vo Maklinieto karshi manastiro Sveti Luka vo gradinieto. I tamo da gi pazime patishchata sho gredat otkai Derveno, isto go i pato sho gredi ot seloto Trsie otkai Sini Kamenie, i drukio pat sho slegva ot Viro i ot Vetriec.

Koga pochna da se zamrachva otidome tamo deka ni rekoe tamo blizu do livagieto. Ima nekoku gradini nat pato sho odi za vo Trsie. Naidome edno nogu dobro mesto koito otamo se gledae nogu ubavo sati tri patishcha - otkai Bufoa Stena pato sho gredi otkai Derveno, i karshi ni bea Sini Kamenie pato otkai Trsie, pa drukio pat sho gredi ot Vetriec beshe pedese metra nat mestoto deka beme skrieni. Ne doide nishcho taja vecher. Koga osuna se vratime vo seloto.

Pushkite gi ze jaska doma kai nas za drugata vecher koi drugi ke odat da chuvat da gi bare ot mene. Gi kladu vo dolnata odava i mu reku na maika mi i na zhenata ako doidi nekoi ot selanite da gi pobara da mu gi dade. Jaska otidu da si legna oti ne beme spani taja vecher.

Komandaro sho beshe na partizanite togash izmisli da mu napravi neshcho gimnazia da gi trainuva dali se prigotveni akoto doidi nekoa potera ot nekadesi. Koshcho bea sobrani na stret selo odi i mu vika "Brgote! Fatvate mesto pokrai seloto oti Germancka voiska gredi." I tia siromasi odma stanae da bege ukai nashata mala pato sho odi za Lagen oti oficero mu imashe recheno oti Germanci grede otkai Trsie i tia odea da go fatat rido Smilof Rit.

Koga pochnae da bege i narodo vikna oti Germanci grede vo seloto, odma maika me skorna. Izlegu nadvor i pula partizanite trche da fate mesto. Mu vela na maika "Brgo, maiko! Zemi gi pushkite i frli gi vo kapinieto."

Gore na viso karshi nashata kukia imashe edno visno mesto, imashe nogu kapinie. Gi ze maika pushkite i koga stigna blizu do rekata sho vrvi pret nashata avlia vleze vo rekata. Ot sho beshe toku uplashena ne znaeshe deka da odi. Zastana na strede reka i samo veleshe "Lele bolo, deka da gi nosa?" I ka gi puleshe partizanite sho bege oshche poveke si go zagina korasho. Samo na mochanie mu gredeshe. Tamo do nega imashe nogu koprivi i gi frli vo natre vo koprivite.

Jaska se kachi na tavano vo kukiata i po malu vreme kazae oti ne gredea Germanci toku oficero gi trainuvashe partizanite da bidat prigotveni za sekakva potera. Koga ke mi rastekni za maika oshche mi e jat za uplata sho ga pomina toi den.

Seloto Neret se namervashe pomegu dve oganie i narodo beshe nogu vo losha situacia. Ot seloto ugere bea partizanckite brigada, go kontrolirae sato mesto ot seloto udolu. Germanckata voina odeshe po selata. Fatvashe lugie koito bea na shpioneti oti gi potkrepuvat i gi ranat partizanite i nogu gi ubia. A edni gi zevae vo Germania da rabotat vo furnite - tamo deka gi gorea sati Evrei. Vo Neret sakae da izbege partizanite. Gredea Germanci. Narodo ne znaeshe sho da pravi i deka da odi. Ako nekoi ne mu davashe jadenie na partizanite ke go vrvea za fashist. Ot druga strana Germanci koga gredea vo seloto velea da ne mu davate jadenie na partizanite. I taka beshe nogu losho za nashio narot.

Eden den doide vo seloto Bogarcka voina i so ni imashe i Germancka voina. Doidoa otkai Lagen. So ni imashe i nekoku Lagenci sho gimae zeno oti gi potkrepvale partizanite. Imashe i brachedi na Dosta sho gimae fateno. Doidoa vo Neret. Ne sobrae sati mazhi na stret selo. Gi naredie mashinganite okolu nas i nie togash sati se uplashime. Si rekome ke ne ubiat sati koshcho napravia Germanci vo Kalavrita.

Togash vo Neret beshe kodjobashia Laze Vlaof. Ne beshe uchen choek ama beshe dobor i razbran. Go viknae Germanci da go opitat "Dali grede partizani vo seloto?" I toi mu veli "Nogu pati grede." Go opitvat "Dali selanite mu dave jadenie?" I toi mu veli "Koga ke ti doidi so pushkata ot stra da ne te ubie mora da mu dadish."

Go opitae za nekoku nashi selani sho gi barae, dali se namerve sega tuka vo narodo? I toi mu veli "Ke se ispula i ke vi kasha." Se ispuli vo narodo i mu veli "Nema nikoi tuka otia sho gi barate." A imashe nogu sho bea tamo vo narodo.

Togash Germanci mu pobarae na kodjobashiata da pushchi lugie krseloto da soberat jaica. I togash Laze zeva nekoku koshnici tamo okolu ot kukite sho bea blizu i mu gi dava na tia sho gi barae Germanci. I mu veli "Zemite i koshnicite, soberite jaica, i da gi pushchite po nekoi koshnicite i vie da begate oti vas ve bare i sake da ve fate."

I taka stana rabotata bes da razbere Germancite.

Eden nash ot nashta mala Petre Cuculof go barae Germanci oti beshe chklen vo komuniskata partia i rabotashe zaedno so partizanite. Togash se pogodi i toi tamo koga ne sobrae sati na stret selo. Kodjobashiata mu dade koshnica da soberi jaica i mu veli "Begai, oti te bare Germanci."

Vo nego imashe nogu knigi, sekakvi dokumenti za partizansfoto. Ga ze koshnicata Petre i otide pravo vo nashto kukia. Mu veli na zhenata moja "Dosta, zemi gi via knigite i skritei nekade." Zhenata mi se uplashi da gi zemi oti tamo imashe i eden Germancki voinik.

Sobrae jaica, mu gi dadoa na Germanci i po malu vreme ne ostavia slobodni.

Nogu pati bea doideni vo nashto selo i ne ne napravia neshcho losho. Mozhi Minela Gelef da pomozhvashe oti toi beshe edno so Bogarite poznat so oficero Bogarcki Kalchef. I taka ne stana losho vo nashto selo.

Koga gredea partizanite vo seloto kodjobashiata mu veleshe "Ot koga ke izbegate vie otuka jaska ke oda vo grado, ke java na Germanci oti sho pominate vo nashto selo." I taka toi choek go dokrepi seloto vo tia loshi godini.

Koga se usili partizansfoto po sati planincki sela imae formirano narodni sudovi. Nekoi aku napravashe neshcho, narodnio sut go sudeshe. Tamo vo seloto bea otbrani nekoku po razbrani selani za sudii.

Po malu vreme doide vo seloto i partizancka policia. Na Grckio ezik ga veleme politofilaki, po Makedoncki se velea Narodna Odbrana. Glaveno sho mu beshe na taja policia beshe Lerinec, se vikashe Stefo. Imashe i dva drugi so nego. Eden se vikashe Aleko, i drukio Risto ot Prespenckite sela, ama beshe nogu gnasen i nogu losh. Sho fatvae udlu po selata nekoi sho bil so Bogarite eli nekoi go pizmeshe ot seloto go kazvashe na partizanite. Odea noshiata so nekoku drugi nashi Neretci, go fatvae i go nosea vo Neret pri Narodnata Otbrana. I drugata vecher go zevae nadvor ot seloto i go ubivae.

Takvi ubisfa stanae nogu i sati ubisfa gi praveshe Risto so zapovet na Stefo Lerineco, ne mu go znam prezimeto. Samo go znaeme Stefo na Sirma - maika mu se vikashe Sirma. I se praveshe vrazhalka, ti kazhvashe na cheshata so kafe sho ke pominish vo zhivota. I potoa go znaeme Stefo na Sirma.

Dosta narot ubia toa vreme. Nogu lugie otidoa zabadia. Nekoi se skarvae za vodieto koga vadea po nivieto. I edenio ako beshe chklen vo partiata go shpioneshe na partiata oti ne e dobor go zevae noshiata ot doma i go ubivae. Stanae nogu takvi ubisfa koito nemozheme da gi znaeme. Znaea samo tia sho bea chklenovi vo partiata.

Imame edno mesto nat seloto, go vikame Gecoa Padina. Tamo imashe nogu ubieni. Tamo imame nasha niva i blizu do nivata imashe ripeni mesta ot vodata. Koga vrneshe tamo gi frlae telata na ubienite. Gi zasipvae so malu veiki i kamenie i malu zemia.

Imashe ubieni i na Smilof Rit. Zat Smilof Rit ima edno mesto go vikame Stranieto. Koga beshe Prvio Sfetovni Boi na Smilof Rit imashe Francuski asker. I zat rido odea askerite da se serat. I zatoa mu ostana imeto Stranieto.

I tamo imashe premnogu izripini. Tamo gi nosea i gi tepae. Ne se slushashe ot seloto koga gi ubivae. Beshe prefrleno mestoto i selanite nemozhea da slushnat koga pukae pushkite.

Tamo gi ubia shes Nevolci. Jaska gi vidu lugieto koga gi donesoa vo Neret toi den. Mi beshe redo da seda na stret selo za ako pritreba da me pushchat nekadesi da zanesa nekoa kniga. Gi podrzhae nekoi den tamo i setne rekoa oti gi pushchia vo Bapchor pri brigadata za da gi otsudat, i rekoa oti gi otepae sati shes. Ama koga doidu tuka vo Afstralia nauku ot eden nash selanin oti ne gi zanesoa vo Bapchor toku gi ubia vo Neret na Smilof Rit.

Vo tia shesto mina beshe i dedo mu na snaa mi Tanasica, na zhenata mu na sin mi Tanas koito e ot Kuzmanoite. Ovoa sho mi go kaza nashio selanin go imale zeno so druk ot seloto za da gi zasipat. Aku go naukve porano predi da si oda holidei ot Afstralia za vo Neret ke go opitve eden moi priatel i komshia Laze Trpchef. Toi odeshe nogu pati tamo da gi pasi ofcite i kazvashe sho ima nogu lugie ubieni na toa mesto. Ot koa se vrati ot holideo nauku oti ubienite sho bea na Smilof Rit bile shesto Nevolci.

Koga go nauku voa neshcho mi doide nogu zhal oti da ne naucha ponapre i da oda so moio priatel Laze da mi kazhi tochno na koe mesto gimashe videno telata na ubienite za da znam deka padna dedo mu na nashata snaa i da mu zapala edna sfeshcha na toa mesto deka ga izvadi dushata nashio sfat. Oti sin mu Vasil, tatko mu na snaa mi Tanasica, tia godini imal odeno duri do Ipiro da si go bara tatko mu. Doide vo Neret, mu rekoa gi pushchime vo Bapchor. Tamo mu rekoa gi pushchime vo Gramos. Go lazhea celoto vreme. A tia bea ubieni oshche vo Neret.

Toi Risto sho beshe na Narodnata Otbrana naukome pak ot nashi selani sho bea zaedno so nego ga zaklal edna zhena Nevolka na Digala. Kerka ga zaklal vo Neretckata planina vo golema padina.

Tia godini bea nogu loshi. Poveke za nashio Makedoncki narot. Zamala rabota. Nashite gi ubivae oti na poiketo glavni mesta imashe Grci i Grkomani. Ot nashite Makedonci nemame lideri koito da go branat nashio narot. I nekoi sho imashe na nekoe poglavno mesto beshe veren na Grckata partia i sho mu velea Grcite toa praeshe. Nogu nashi Makedonci zaginae zabadia tia loshi godini.

Eden den doide abar vo seloto oti utre denta ke gredele Germanci vo seloto. Upravata sho beshe na partiata vo seloto odbra nekoku ot selanite drukio den da odat nadvor ot seloto i da pulat otkai koa strana ke doidat Germanci. Mene so dva drugi me naznachia da odime nat seloto Krpeshina na rido Ostrivor. Otamo se gledashe nogu ubavo ot dve mesta. Se gleda nogu ubavo akuto gredat preku Lopushec eli ako gredat po pato sho odime za vo Lerin.

Taja vecher koga doide abaro ot Lerin oti Germanci ke doidat vo Neret, sati mazhi ot seloto spame taja vecher vo planinata nat Kaznoi livagie.

Nie sho beme naznacheni da odime da chuvame staname nogu rano, predi da osuni, da gi fatime mestata sekoi eden deka ne imae kladeno da chuvame. So mene bea naznacheni Ilo Nikolof i Lekso Stoinin, brat na Vasil Stoinin sho go ubia Germanci vo Lerin. Trgname ranoto vo zorata, pominame pokrai Lasheica, Bogooa kaliva i preku Valeec, Mankof rit. I ranoto koga osuna stigname na chezhmata sho e pot Ostrivor.

Koga stigname na izvoro Leksi Stoinin ni veli "Aide, da sednime tuka na izvoro da poruchame i setne ke se kachime gore na plochata i ke pulime aku gredat Germanci i otkai koe mesto grede." Jaska mu vela na dvata drugari "Da odime ponapre da se raspulime sho stava i posle eden ke sedi tamo i dvata ke odime na izvoro za da poruchame."

Se soglasie so mene i otidome gore na rido. Se kachime na plochata. Se ispulime otkai Lopushec da ne gredat otkai tamo. Ne se puleshe nishcho.

Koga se zavrtime da vidime otkai drugata strana pato sho gredi ot Lerin za vo Neret pulime kai Krpeshkio sinor mestoto sho se vika Marena lugie da gredat po pato, eden po druk ama nogu odalecheni eden so druk. Po malu vreme se nakazae drugi po nablizu, i togai razbrame oti Germanci grede po pato za vo seloto a nie ne znaeme oti druga voina Germancka noshiata imashe doideno preku Lopushec i bea zastanati pot plochata Delka nat Draginica. Sata voina beshe piknata vo ormano. Samo nekoku pravda se pulea da pasat deka imashe otvoreno mesto.

Koga vidome sho gredat Germanci po pato i nie pochname da trchame preku pato sho gredi otkai Lopushec. Nivieto vo Ostrivor bea seani taja godina i togash bea dosta porasteni. Trchame krs nivieto za pobrgo da stignime po pato Lopushki, bes da znaeme oti odime pravo na mechkata.

Koga stigname na pato togash gi vidome pravdata sho pasea ama ne znaeme sho se oti odaleku ne se znaea. I nie nemame nekoa dulbia za da gi vidime sho pravda se. Nie gi chineme volovi. Koga stigname na pato beme nogu baldisani. I mi vele moite drugari "Odi ti, Risto, dokai tia volovarite sho gi pasat volovite i rechi mu na nekoe volovarche da odi vo seloto da javi oti Germanci grede otkai Krapeshina." Jaska mu vela na Lekso Stoinin "Odi, ti si po lesen, ke stignish pobrgo."

Germanci ne pulea ama ne frlia po nas. Ne pulea oti nemame pushki so nas. Aku frlae po nas ke slushnuvae vo seloto. I zatoa ne sakae da se javat. Toa mesto deka imae zastanato ne se puli ot seloto. Zavrtva pato sho odi za Lopushec.

Duri da se godime koi od nas da odi da mu kazhi na volovarchiniata, Germanci stignae vo seloto. Chuadarite sho bea vo Popof Dol porano gimae videno sho gredat za vo seloto. Imae javeno na selckata uprava i sati mazhi bea begani ot seloto. Nogu malu mazhi imae zastanato vo seloto.

Koga vlegoa Germanci vo Neret, tia sho gredea po zglavenio pat edno stignae vo seloto, odma plusnae so pushka sho dava znak so sfetlina. I togash tia sho bea skrieni vo planinata pot Delka, nie sho gi znaeme za volovarchinia, taja beshe Germancka voiska, bea doideni ot noshiata na toa mesto preku Lopushec. I mislata mu beshe akoto ima partizani vo seloto i koga ke stigni drugata voina i ako otvorat ogan partizanite da gi ovrtat i za da gi fatat.

Ama padnae nadvor so taja misla oti abaro beshe doiden nogu porano sho se gode za da doide vo Neret. Imashe lugie vo grado sho bea so Germanci ama tia rabotae za organizaciata. Koito mi doide ret da se stana so eden otia lugie ke rasprava podolu kako se staname so toa mlado dete.

Koga izlegoa Germanci ot ormano nie koga gi vidome krfta ni zamrzna. Chekame da pochnat da pluskat po nas so mashinganite. Ama ne znam zasho ne frlia po nas. Mu beme karshi nif i mozhea da ne pokosat so mashinganite. Mozhi nekoi od nas da imashe ksmet i ne ne ubia.

Odma trgnae za vo seloto a nie koga gi vidome pochname da begame naza ukai Ostrivor. Otidome blizu do izvoro. Nat izvoro imashe edna golema mezhdja i otamo onaka pochnuvae nivieto seani so rsh. I beshe rshta dosta visoka. I koshcho odeme krs rshta i stigname nat izvoro tamo na izvoro bea doideni nashi selani sho bea vo Komuniskata Partia. Imae odeno vo seloto Krpeshina i koga naukoa oti gredat Germanci odma so nekoku drugi ot seloto Krpeshina pobegnae i doidoa tamo na izvoro.

So ni imae zeno nekoku leboi i nekoa oka sirenie. I togash koku se godea da sednat da jadat eden oshche stoeshe prostu se ispuli ukai mezhdjata i mi ga vide glavata. Nie ot visokoto ne puleme nishcho. I togash koga vide choek sho gredi i mu veli na drugite "Stavate. Ja! Gi nad nas Germanci doidoa. Ke ne fatat."

I odma pochnae da bege ot izvoro. Udolu ima nogu kamenie, i koa begae krs kamenieto nie slushname golema trupeva. I nie si rekome oti se Germancki voinici. I togash nie trite pochname da begame ukai Lopushec. Se pikname natre vo planinata i chekame sho ke stani. Sedime tamo skrieni celio den.

Koga namale deno izlegome da vime sho stave, Germanci da ne go gorat seloto. Nemashe kadesh da izlegva ot seloto, nitu pushka se slushna. Poleka poleka doidome otkai drugata strana. Vlegome vo edni korii. Ni beshe stra da slezime podolu.

I togash vidome eden ot nashite selani. Risto Delof gredeshe da tovari drva so magareto. Go opitame sho stana vo seloto so Germanci? I ni veli "Nishcho losho ne stana. Vlegoa vo seloto, edni otkai loziata, drugi otkai Delka. Posedia malu i trgnae ukai Trsie." I togash na nas ni doide malu dusha i reshime da slezime vo seloto.

Ama ni beshe stra ot partiata vo seloto, da ne ni se kara oti ne javime sho gredat Germanci i otkai Lopushec. Stigname vo seloto. I tamo blizu do skolieto ga stretname maika mu na moi pobratim, Petre Markof, toi sho mi beshe pobratim na moita svadba. Koga me vide mene i me opita odeka si gredime i jaska mu kaza sho beme da chuvame gore na Ostrivor.
I togash taja mi veli "Petre moi voi den sakae da mi go fate na izvoro vo Ostrivor. Otidoa nekoku so civilni plachki i so ni imashe i Germanci. I koku sednae da jade, na izvoro i nad ni vo nivieto imashe skrieni Germanci. I sakae da gi fatat Petre. Go vide eden sho se krieshe vo rzhieto i odma mu kaza i na drugite i pobegnae udolu ukai Padinieto. I taka kurtulie. Sato jadenie si go ostavia tamo na izvoro." I jaska mu raspravam oti nie beme na toa mesto, i koga slushname trupeva koga begae nie se uplashime i gi storime Germanci i nie izbegame ukai Lopushec.

Otidome na stret selo, go naidome pobratimo Petre. Se raspravime ka stana rabotata i ni veli "Oshche srceto ni bie ku na nekoi zaek." I nie mu velime "Isto i nashto taka bie, i taka sne plateni. Vashto bie ot nas, nashto bie od vas. Nema da se lutime." Togai Petre ni kaza oti ostavia nogu jadenie tamo na izvoro. Slushna eden ot selanite i odma so trchanie otide po noshia da go zemi.

Sekoi den vrveme golemi straoi koshcho imame nogu raboti i nogu na brgo ni gredeshe da sedime vo seloto za da gi naredvame partizanite po kukite za jadenie. Sekoi den vrvea politichki organizatori sho odea po selata da go organizirat narodo. Edni ot Komuniskata Partia, drugi ot EAM i ot NOF - Narodenio Osloboditelni Front. Bashka i ot Mladinckata Organizacia gi noseme po kukite. Edni bea razbrani sho da mu davae jadea, pak edni sakae se zgodno jadenie.

Imashe eden Italiancki voinik sho go imae fateno partizanite. Se praveshe bolen i sakashe se ubavo jadenie. Koga go noseme po dolnite mali ne sakashe da gredi oti mu davale samo piperki. Otide nekoku pati vo Gorna Mala i tamo jashol bishkoo meso. I samo ni veleshe, po Grcki znaeshe dva skrsheni lafovi, "Ohi Kato Mahala Pano Mahala guruni - ne sakam Dolnata Mala toku vo Gornata. Tamo ima bishe." I toi lafo ostana vo nashto selo "pano mahala guruni". I oshche decata go zborvat.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret