Afstralia

Ka mu osluzhi jaska na Sofka za da ga dobie rabotata odma astinomo pushchi kniga do Afstralckoto konsolato vo Solun oti sum nogu dobor i ne sum zameshan vo nikakvi politichki organizaci. I po malu vreme mi doide aber ot Afstralckoto konsolato oti e pozvoleno da oda za vo Afstralia, i da begam ot seloto na dvaese i pet Iuli.

I koga go dobi pismoto ot konsolatoto odma pobara ostafka ot nomarhi vo Lerin da ga primi moita ostafka ot presedatel i da naznachi druk presedatel oti jaska ke begam za vo Afstralia. Posle nekoku dena mi doide kniga ot nego oti ga prima moita ostafka i go naznachuva Petre Minchef da prezemi za presedatel i na nego da mu go predada selckio mur.

Imashe naznacheno i nekoku drugi iminia sho ke bide vo upravata. Do togash beme samo nie dvata ostanati so brachet mi Tanas vo seloto. Drugite bea isterani ot koga go ze pravitelsfoto vo Grcia general Papagos. Mu gi predadu sati selckite knigi na nofio naznachen ot nomarhi presedatel, Petre Minchef, sin na Bozhin Minchef.

Mincheite famili imae golem ches ot Grckata drzhava oti eden ot ninio soi beshe golem potkrepitel na Pavlo Mela koga stavae borbite vo nashte mesta pomegu Grckite komiti i Bogarckite posle zagubata na Makedonckoto Vastanie koga stana na iliada i devet stotini i tretata godina. I zatoa koi bea potkrepiteli togash na Grckata propaganda imae golem ches ot Grckoto pravitelsfo, ako nikoi otia famili ne znaea nitu eden zbor ot Grckio ezik.

Ka se ostavi jaska ot selckata uprava pochna da se prigotvuvam za vo Afstralia. Prodadu sho ime moi neshcha. I na dvaese i pet Iuli iliada i devet stotini i pedese i chetvorta godina go napushchi moito rodno selo i trgna da oda vo nepoznato mesto. E nogu teshko da se delish otvoite rodnini i priateli sho si zhivel toku godini i so ni sho si gi prezhivel mladite godini.

Ama koga ke pulish takvi golemi krivini i da ne mozhish da pregorish i da zapeesh na tvoio maikin ezik, ke ostavish se sho ti e milo i ke pulish da naidish mesto da se preselish i da prezhivish po mirna zhivot.

Koga trgname ot seloto so nas begae i pet drugi nashi Neretci. Moita familia beme chetiri dushi. Togash kerka mi beshe deset godini, i sin mi Tanas osom.

Stigname vo Athina. Sedime blizu edna nedela da si gi pogodime knigite. Trebashe da platime na Grckata drzhava po pet stotini iliadi drahmi na dusha za da ni dade pravo da begame. Ne prodavae ko voloite sho gi prodave na pazaro. Naidoe takvo vreme od nas da soberi pari Grckata drzhava.

Beme osom stotini dushi sho begame za vo Afstralia i poiketo beme ot Lerinckite sela. Togash Grckio parlament puleshe da go istrebi nashio narot ot Makedonia, i sakashe da naseli Grcki pleminia vo nasheto mesto i koshcho naseli vo nogu sela vo Prespenckite sela i vo Kosturckite sela. Naselia nogu Vlashki pleminia na nogu sho bea begani po sosialiskite drzhavi. Mu ga zevae stokata i mu ga davae na novo naselenite.

Nashite Makedonci sho bea begani ot selata gi brishea ot knigite oti ne se Grci akoto nashite se borea zaedno so Grcite i nogu si ga dadoe zhivota za Grcia i sega ne go pripoznavat oti bile Grci. Ne samo tia sho bea partizani toku i nogu sho bea begani pret Ftorio Svecki Boi i bea doideni vo Afstralia i vo Kanada za da rabotat. Gi brishea oti ne bile Grci i ne gi deksae da se vratat naza vo rodnoto mesto.

Pulea so sho se mozhi da go zaginat nashto malchisfo. Se fatia nogu dokumenti sho gimae resheno i poprvite ministeri za Makedonckio narot. Mu velea na sati policmani sho gredea vo Makedonia da se ozhenat za Makedonki za da se izmeni narodo vo Makedonia. I togash nie koga begame so iliadi Makedonci sekoi mesec za vo Afstralia Grckata vlada se radvashe koga puleshe da go napushfame rodnoto mesto.

Na chetiri Avgus pedesta i chetvorta godina stigna brodo sho ke ne zevashe. Brodo beshe Taliancki i se vikashe Fersia. Na nego imashe iliada i dveste Germanci sho odea i tia za vo Afstralia.

Se kachime na brodo i na vecherta trgname za vo Afstralia. Nogu nashi Makedonci se plashea. Ne vervae sho se kurtulia ot Grcite i nogu velea koga ke stapnime nazemi vo Afstralckata zemia samo togash ke povervame oti kurtulime ot vaja mrsna nacia.

Vo brodo imashe nogu dovolno i ubavo jadenie. Gotvea Germancko jadenie, beikon so jaica i nogu drugi razni jadenia. Sati nie sho beme ot Grcia ne beme ucheni da jadime toku mrsni jadovishcha. Nashte stomaci bea ucheni so koprivi, kiselec i bop. Koga pochname da jadime toku mrsni neshcha poveketo od nas se razbolia. Ne toku mazhite ot koko zhenite. Sati zheni legnae po kreviniata i pochnae da bare da mu sfare bop.

So nas imashe doideno i eden pop sho beshe naznachen i otgovoren za sati nas sho beme ot Grcia. Toi znaeshe da govori po Ingiliski i zhenite mu se molea na nego da mu rechi na kapidano sho beshe na brodo ako se mozhi da sfari bop za nas sho sne ot Grcia.

I kapidano mu veli na popo "Imam vreshcha bop ama se naidolu vo kelaro deka go imame jadovishcheto, i treba da go fatime sato gornoto jadovishche za da go izvadime bobo."

I popo mu se izmoli i mu veli "Ti se mola prai sho ke praish oti sati zheni se ime razboleno. Ke umre za jadenie."

Po dva dena ni sfaria samo za nas bop i togash sati zheni ozhivea. Ne mozhea da jadat toku mrsno jadene. Sakae po nekoi pat da jade i posno jadenie.

Koga go pominame Crvenoto Morie vo Egipet i vlegome vo golemoto morie ne fati nogu losho vreme, golem veter i nogu dosh. I sati si veleme oti ke se udavime vo morieto. Brodo igrashe nat vodata ku nekoa topka.

Posle dvaese i dva dena stigname vo Frimantl, prfio port na Afstralia. Jaska grede za vo Melbur. Nogu slegoe tamo za vo Zapadna Afstralia. Izlegome nadvor po chardacite da vime nekoi poznat oti tamo vo Zapadna Afstralia imashe nogu nashi Neretci.

Tamo beshe i moio tatko i koku se gotve so zhenata i so decata da izlezime nadvor na chardako slushna na mikrofono da go bare moito ime da se java na ofico. Otidu tamo na ofico. Tamo beshe i popo sho ni beshe otgovornio za nas, i mi veli te bara tatko ti ako sakash da slezish tuka vo Pert.

Otidu mu kaza na zhenata zasho me bare i reshime da slezime tamo. Si misleme mozhi tatko da si go smena umo i da saka da zhivime zaedno. Oti koshcho imam pisano na druga strana ne sakashe da mi napravi knigi za da me zemi pri nego.

A toa ne beshe na tatko voliata za da sleza tamo toku eden moi priatel Pandil Kimef. Toi mu reche na tatko "Striko Petre, jaska ke go sleza Risto tuka. Ne go ostavam da go nosi drzhavata deka taja saka." I togash tatko se ustrami i doide zaedno so Pandil i me slegoe tamo vo Pert.

I da ne gredee da me sleze tamo, vo Melbur imashe napraveno knigi badjanak mi Mitre za da zastana kai nego vo Melbur.

Pandil Kimef zhiveshe vo na dedo mu kukiata, vo Risto Eftof. Zhenata na Pandil i moita bee priatelki oshche vo seloto i beme blizni komshii. Zhivea na Harold Strit, sto i sheese i chetiri broi. Ne bea nogu daleku ot glavnio grat Pert. Mestoto deka zhivea se vikashe Meant Laoli. Sedime tamo kai ni shes nedeli. Ni pomozhia nogu. Dechata moite i ninite se znaea oshche vo seloto.

Jaska posle nekoku dena fati rabota na edna fabrika sho praveshe sekakvi teloi za gradenie. Beshe nogu teshka rabota ama sho da pravish? Tamo vo Pert nepara imashe nogu raboti. Za zhenata nemozheme da naime nikakva rabota.

Do Eftoata kukia izleze edna kukia sho ga davae so kiria. Bee edno do edno so Eftoata. Broio mu beshe sto i sheese i dva. Ga zeme i platvame shes liri Afstralcki. Jaska rabote za dvanaese liri. Platve shes, drugite shes ne mi stigae za jadenie. Toku naidu edno nashe Neretche togai brgo. Zheneto barashe kukia i mu reku da doidi kai mene. Kukiata imashe chetiri spalni odai. Zeme po dve odai sekoi eden.

Jaska go vikna i tatko da zhivi kai nas da ne zhivi po drugi kuki. I si reku mozhi da se soberi, da ne igra knigi, da soberime malu pari i da ga donesime i maika so sestra mi Fania tuka vo Afstralia.

Ama tatko mi pochna pak da odi po kafiniata da igra knigi. Mu gi zevae sati pari. Jaska mu se kare toa sho go pravi. Mu vele "Imashe familia, chupa za mazhenie, i ti odish mu gi davash parite na bagabontite. Stramno e tatko za tebe." Oti go kare sekoi den stana pobegna ot mene.

Ka vidu oti pobegna i jaska reshi da izbegam ot Pert i da doida tuka vo Melbur. Jaska za nego poveke zastana vo Pert za da go sobera, da ne mu gi jade parite drugite lugie, i da go navrta da ga donesi maika i sestra mi vo Afstralia. Ka vidu oti ne slusha sho mu vela i stana mi izbega ot mene. Shes meseci sedime vo Pert. I na dvaese Fevruari pedesta i peta godina doidome tuka vo Melbur.

Odma drukio den jaska fati rabota da chista na edna fabrika vo Fitzroi sho praveshe chokolata. Rabote na vecher ot chetiri saato duri dvanaese na polnosh. Na istata fabrika fati rabota i zhenata.

Zhivime edna nedela vo sestra mu na zhenata na King Wiliam Strit, Fitzroi. Otamo otidome da zhivime na istio strit vo eden nash selanin, Stase Kirin. I tamo stoame samo edna nedela zasho vo ninata kukia zhivea nogu drugi famili. Beshe i nogu zagadena. Ne se zhiveshe ot nogu merizmo.

Otidome da zhivime vo eden Armenorec, Giorgi Samardjief. Tamo sedime blizu edna godina. Kukiata beshe na Sakvile Strit, Fitzroi, koito sega tamo ima napraveni golemi zgradi. Giorgi sakashe da ga prodadi kukiata i trebashe da barame drugo mesto za zhivenie. Togai beshe nogu machno da naidish mesto za zhivenie oti tia godini gredea nogu lugie ot Evropa i beshe nogu machno da naidish kukia so kiria.

Se bereme sati vo edna odaa. Naidu edna odaa pak vo nash selanec, vo Jane Shestefkin. Toi zhiveshe na dva broio Bendigo Strit, Kolingwud. I tamo sedime edna godina. Mubeshe nogu machno na Jane ot moite deca. Mu gi ropale nogu vratite. Istaname i ot ninata kukia i otidome da zhivime vo edni ot seloto Kotori, na Aleksandra Paraid Kolingwud. Se krevame ko giupcite ot edno mesto na drugo.

Posle malu vreme kupime kukia na trista i sheese i devet Welington Strit, Klifton Hil. Ka zeme nasha kukia pochiname nekoku godini. Ne se prekrevame ot edno mesto na drugo.

Tamo vo taja kukia pedesta i deveta godina ni se rodi sin mi Giorgi. I drugata godina se mazhi kerka mi Lefteria za Pandil Avramof ot seloto Gorno Kleshchina, Lerinckata okolia.

Posle nekoa godina reshime so zhenata da si napravime nova kukia. Kupime mesto vo Rezevo, na chetiriese i chetiri broi Botha Avenu, Rezevo. I sheesta i chetvorta godina kukiata beshe gotova. I na cheternaese Iuli istata godina vlegome vo novata kukia i stalno zhivime na istoto mesto.

Od koga doidome ot Pert vo Melbur ne ni beshe nogu machno zasho vo Melbur imashe nogu Neretcko naselenie. Imashe i vo Pert ama ne ku vo Melbur. Tuka vo Melbur stavae sekoa nedela igranki i narodo se bereshe i se pulea sati nashite Neretci i si davae gairet eden so druk. I nogu plachea za rodnoto mesto sho go napushchia i doidoa da zhivat vo vaja dalechna zemia.

I tuka nashio narot imashe golema maka ot Grcite. Mu vikae Bogari. Odea zhenite vo Grckata crkva i Grkinite vele stignae Bogarkite. Isto i po fabrikite deka rabotae mu se karae oti govore po Makedoncki. Isto i nie mazhite. So nogu ne razbrani Grci se karame ama tua nemozhea da ni pravat nishcho. Samo sho odea na Grckoto konsolato i shpionea. I nogu nashi gi brishea vo Grcia oti ne se Grci. I shpionsfata stavae i tuka. Poiketo pak ot nashite Makedonci. Grckata i Bogarckata propaganda i tua beshe rashirena.

Nogu nashi Neretci i nogu ot drugite Lerincki sela napravia Bogarcka crkva na Jangk Strit, Fitzroi. Malu po gore na istio pat imashe edna zgrada. Makedoncite imae klab tamo sho se beree, i tamo pravea igranki.

Predi da doidime nie vo Melbur tia godini imae doideno nogu Makedonci vo Afstralia, ne samo ot nashto selo toku ot sati sela ot Lerinckata i ot Kosturckata okolia. I sekoa nedela stavae ora. Poiketo narot odeshe na oroto sho go praveshe Makedonckata organizacia koito ga veleme Makedoncka Iskra oti imae i vesnik sho se veleshe Makedoncka Iskra.

Vesniko go imae nainapre izvadeno Makedoncite ot Zapadna Afstralia. Nemozhea da go dokrepat vo Zapadna Afstralia oti poiketo narot izbega otamo i doide tuka vo Melbur. Vo Pert nemashe nogu fabriki, nemashe raboti za zhenite, i zatoa nogu doidoa vo Melbur.

I koga da stavae orata ne go bereshe narodo vo holoite deka stavae igrankite i trebashe Makedonckata organizacia da naidi pogolemo mesto.

Pochnae da prave igranki vo edna sala vo Nort Fitzroi blizu do crkvata Anglichancka, koito se vika Saint Luk. Ama i tamo Makedonckio narot ne go bereshe. Oti sekoa nedela stignuvae novi imigranci ot Makedonia. I sati bea ot Egeickio krai na Makedonia, poiketo ot Lerinckite sela.

Edno odea na Bogarckata crkva. Natre vo crkvata stavae orata. Ama poiketo narot ne sakashe tamo da odi oti nekoku ot nashite postari otidoa ga redjistirae Bogarcka crkva iaku ga imashe napraveno Makedonckio narot.

Imashe nekoku vo upravata sho bea golemi Bogaromani. Plachea na chuzhi grop. Ne izmislia sho ke stani posetne. Go viknae vladikata Bogarcki ot Amerika da ga usveti. Na vladikata imeto mu beshe Velichki. Mu napravi i eden pop ot seloto Kotori i go vikae Petre.

Narodo sho gredeshe ot Grcia se plasheshe da odi vo taja crkva. Nogu sho otidoa tamo si go izgubia Grckoto drzhavliansfo. Konsolo sho beshe tuka imashe kladeno nini lugie da pule sho stava so Makedoncite tuka vo Afstralia i pushvashe vo Grcia. I tia sho odea tamo gi brishea i ne gi pripoznavae za Grci. Nogu sakae da si ode naza vo selata i gi vrnvae naza.

Mi raspravashe eden ot nashite Neretci koito beshe kasierin za nogu godini vo taja crkva. I mi veli se nagasame da ga napravime oti odeme po Grckite crkvi i ni vikae Grcite Bogari. Toi beshe sho mi raspravashe Laze Mechkarof.

I mi veli "Umre tuka eden nash Neretec, Stoiche Nastof. Beshe razbolen. Nemashe pari. I koga umre," mi veli, "nie Neretci sobrame nekoku pari po megu nas za da go pogrebime. Imame sobrano destina liri. Otidome na Grckata crkva za da go pogrebime. I popo Grcki ni pobara osomnaese liri. Mu raspravime oti choeko nemashe pari oti nogu godini beshe bolen. I ni veli 'Ako mi dadite osomnaese liri ke stani pogrebenieto. Ako ne, nemozha da go pogreba'."

I mi veli Laze "Otidome na Sirianckio pop. Mu raspravime sho stava i ni veli 'Donesete go tuka mrtoeco. Jaska ke go pogreba i ne sakam nitu edna pena.' I ni veli 'Verata Risiancka na takvi lugie treba da pomozhva. Ne da barame pari ot eden bolen choek.' I zatoa," mi veli, "se nagasame nekoku mina i reshime da napravime nasha crkva. Ama greshkata beshe sho ga redjistirame Bogaro-Makedoncka. Trebashe da stani Makedoncka aftokefalna."

Via mi gi raspravashe posle nekoku godini ot koga doide tuka poftorno Bogarckio vladika i mu ga ze crkvata. Tamo deka beshe crkvata napravena, drzhavata napravi golemi zgradi. Mu ga plati crkvata i kupia so tia pari nogu podobra i pogolema crkva karshi Teon Hol vo Nortkot. Nogu ot Makedoncite sakae novata crkva sho ga kupia vo Nortkot da ga redjistirat Makedoncka. Vladikata Bogarcki mu veli "Nema da se redjistira Makedoncka. Taja sho beshe vo Fitzroi beshe redjistirana Bogarcka. Nemozhite sega vie," mu veli "da ga napravite Makedoncka. Parite sho gi zeme ot drugata crkva se padine na nashto Patriarhio. Nemozhite da gi zemite naza. Samo ako se redjistira Bogarcka ke mozhite da ga kupite novata crkva."

Nogu ot postarite sho bea chklenoi vo taja crkva vikae oti sne Bogari. Imashe eden Krste ot seloto Banica i nekoku ot Kalenik i ot Armenoro. Nemozheshe da mu rechish oti sne Makedonci. Na tia postarite mu beshe vlezena vo srceto Bogarckata propaganda. I taka reshia da ga redjistirat i vaja novata sho ga kupia Bogarcka.

I posle nekoku godini napravia sut pomladite da ga napravat Makedoncka crkva. Se sudia i nashte Makedonci go izgubia sudo iako Makedoncite ga imae napraveno taja crkva. Koga se napravi prvata crkva nemashe nogu Bogari. Bea samo destina dushi. Makedoncite gimae dadeno parite i go izgubia sudo oti crkvata beshe pisana Bogarcka i nogu ot Makedoncite sho bea Bogarofili bea golemi protivnici za Makedoncite organizacia. Odea shpionea oti vo taja organizacia bile sati komuniste. Stavae i tuka golemi shpionsfa. Ot edna strana ot Bogarite, ot druga strana ot Grcite.

Nogu sho bea ot Egeickio del na Makedonia imae napraveno druzhesfo i se veleshe Vorio Elas. Po Makedoncki se veli Severna Grcia. Presedatel na toa druzhesfo beshe eden Vla ot Lerin, se vikashe Lustas Dimitrios.

Vo toa druzhesfo bea i nekoku Neretci. Dva moi poznati bea chklenoi vo toa druzhesfo. Eden beshe Tanas Shabailef. So Tanas beme opasani, beme pobratimi. Drukio beshe Risto Kiriakof. Koga doidu jaska vo Melbur se staname so jobata i mi kazae sho mu rekol Lusta. "Pulite da ne ni go zeme Risto Katin drugite." Jaska mu reku na dvata "Ne sum protif Grcia ama i ne si ga otkazhvam moita nacia."

Na nedelata otidu na gosti vo eden moi rodnina. Petre Michof zhenata mu i moita maika bea prvi brachedi. Otidu vo ninata kukia i Tetin Petre pochna da mi veli "Nauku Risto za tebe sho si bil nogu dobor koga beshe vo selckata uprava. I sega sakam i tuka da se pokazhish da napravish Neretcko druzhesfo i da gi soberime sati Neretci na edno. Da ne ode pri tia drugite da se prave i da si kupve dukiani ot parite na narodo."

Tetin Petre beshe potkrepitel na Bogarckata crkva. Nashi Neretci imae napraveno edna sfirachka grupa i sfirea koga stavae orata vo crkvata. Klarinet sfireshe Pavle Dimof, buria sfireshe Vangel Kiriakof, maloto buriche go sfireshe Risto Mechkarof, i tapano go ropashe Tetin Petre.

I alai pulea oti poiketo narot odi po orata sho gi praveshe Makedonckata organizacia Iskra, pulea da ga isturat ot edna strana Grcite ot druga Bogariti. Istite propagandi sho stavae vo postarite godini i tuka pochnae i vo Afstralia da go delat narodo na Grci i na Bogari.

Jaska mu vela na Tetin Petre "Je nogu dobro da simame nie Neretci nashe druzhesfo ama jaska sega sum doiden vo Melbur i oshche ne gi poznavam lugieto."

Jaska pule oti poiketo narot ga sakashe Makedonckata organizacia i toa beshe pravoto. Se rodime vo Makedonia, porasteme tamo, i nashite dedofci rodeni ot dedo prededo vo Makedonia. I sega chuzhite interesi sakat da ne otdelat i tuka vo Afstralia. Pulea Makedonckata organizacia sekoi den sho napreduva i zatoa odea da ga unishtat. Koga stavae orata ne gi berea holoite otoku narot sho odeshe.

Ednash vo godinata stavashe Makedoncki piknik. Poveke ot destina avtobusi se plnea so narot. Stavae golemi ora gore na rido sho go vele Kalorama. Osomdese na stoto bea Neretci. Tuka vo Melbur imashe poveke Neretci ot koku sho imashe ostanati vo seloto. I sekoa nedela gredea novi chuzhinci ot nashto selo.

Upravata sho beshe vo Makedonckata organizacia ka puleshe oti sekoi den se mnozhi Makedonckio narot vo Melbur se soglasia da kupat nekoe mesto i da napravat Makedoncki hol. Vo toa vreme ka pulea da zemat mesto za hol tamo deka go imae klabo stopano sho ga imashe taja zgrada sakashe da ga prodava. Niskoto bea dva dukiani i gornoto dusheme go imae nashte Makedonci.

Ka vide upravata sho se prodava toa mesto mu javi na sati Makedonci koi zhala za Makedonia da se sobere vo holo na crkvata Anglichancka Saint Luk vo Nort Fitzroi i da pregore dali ke saka narodo Makedoncki da go kupe toa mesto sho se prodava na pedese i dva i pedese i chetiri Jangk Strit, Fitzroi.

Se formira nova uprava sho ke ga puli taja rabota. Imashe i tri mina Neretci vo upravata. Tia bea Tanas Malkin, Kote Spirof i Vasil Spirof. Stana mitino i sati rekoa da se kupi mestoto. I rekoa da go opite kansolo ako mu pozvoli nat dvata dukiani da napravat sala za da si gi pravat orata.

Ama Bogaromanite otidoa javia na kansolo oti Makedonckata organizacia ne ke pravi hol za igranie toku ke pravi komuniski ofici. I kansolo mu veli na nashte ako napravite crkva na toa mesto i da ga isturite starata zgrada ke vi dada pravo. Ako ne, inak ne vi pozvolvam da pravite nat dukianite mesto za igranie.

I taka reshia Makedoncite da napravat na toa mesto nova Makedoncka crkva. Sat narot podari po malu pari, sekoi eden koku milvashe da podari. Se sobrae dosta pari i go kupia mestoto.

Ka naukoa Bogaromanite oti Makedoncite sake da prave Makedoncka aftokefalna crkva blizu do ninata, otidoa poftorno, javia oti nema Makedoncka nacia i ne treba da mu dadite pravo da prave takva crkva. Kansolo gi zastana i ne mu pozvoli da pochne da ga grade crkvata.

Nashte napravia sut za taja rabota. I sudo stana vo Fitzroi Teon Hol. Makedoncite gi krepeshe Anglichanckio vladika sho beshe vo Melbur. Imeto mu beshe Eliot. Nogu gi potkrepvashe Makedoncite na sudo koga stavashe.

Imashe odeno popo Petre otkai Bogarckata crkva i popo Grcki popo Kurtesi da mu rechat na sudiata oti ne postoe Makedoncka nacia, nitu vo Grcia nitu vo Bogaria a nitu vo Jugoslavia.

Na sudo imashe odeno i vladikata ot Anglichanckata crkva. So nego imashe i nekoku istoricheski dokumenti pisani ot ninata crkva sho pomozhila na Makedonckio narot koga se digna Ilindenckoto Vastanie. Ingiliskata crkva imala pushcheno sto i pedese Ingiliski liri za pomosh vo Makedonia.

Na sudo imashe prestavnici i ot parlamento. Imashe doideno ot Kanbera Jugoslovenckio konzol za da dokazhi oti postoe Makedoncka nacia vo ninata drzhava i toi ga represendira taja nacia. Togai vo Viktoria beshe premier Henri Bolti. So vladikata Eliot bile nogu priateli. Zaedno odele skolie.

I taka Makedoncite go dobia sudo. Mu se dade pravo da si napravat nina crkva. I togash se redjistira Makedoncka Pravoslavna Opshina za Melbur i Viktoria. Ne mu pomina propagandata nitu na popo Petre ot seloto Kotori sho odeshe da si ga otkazhi naciata i da se pravi Bogarin i sedna edno do edno so Grckio pop i da vele ne postoe takva nacia.

Pedesta i deveta godina se klade temelo na crkvata i za kuso vreme beshe gotova. Doide vladika ot Skopie za da ga usveti i da se otvori. I beshe golem istoricheski den za Makedonckio narot oti za prf pat se napravi Makedoncka crkva nadvor ot granicata na Makedonia. Poiketo ot nashite Neretci beme potkrepiteli na vaa crkva. Imeto na crkvata mu go kladoe na sveteco Sfeti Giorgi.

Grckite vesnici pishea sekogash oti Makedoncka nacia nema vo Grcia i velea oti sati Makedonci sho se doideni ot Grcia se Grci, ne Makedonci. Imashe doideni nogu ot Grcia za da go vrte nashio narot da ne se kazhva oti e Makedonec.

Vladikata sho ga usveti crkvata se veleshe Naum i pokolenieto mu beshe ot seloto Negochani, Lerinckata okolia. Natre vo crkvata stavae za malu vremo orata.

Vo toa vreme pochnae da grede vo Afstralia nogu Makedonci ot Vardarckio krai. Nogu bea ogorcheni so novata politika na marshalo Tito. Mu dade pravo da ustroiat Makedoncka Republika so sati prava, da si otvorat Makedoncki skolinia, crkvata stana aftokefalno. Samo edno - ne bea blagudarni so Titoata politika sho sakashe Tito da napravi kolkos kolektiva.

Mu gi zea nivieto na lugieto i sati trebae da rabote zaednichki koshcho rabotae vo Rusia. Koga mu gi zea nivieto i loziata i koga odea da rabotat lugieto po nivieto ne rabotae so srce koshcho si rabotae na nino. Odea da gi rezat loziata gi sechea, koga gi prashea chenkite gi potkopvae za da se ishushat. Stavashe golem sambotas i nogu begae preku granica i odea vo Grcia i otamo gredea tuka vo Afstralia. Si gi nosea i ninite famili. Ka doidoa tuka pochnae da si gi nosat i ninite rodnini i priateli i taka se namnozhi premnogu Makedonckoto naselenie tuka vo Afstralia.

Koga stavase godishnio piknik gore vo Kalorama se berea poveke ot deset iliadi Makedonci. I nie sho beme ot Egeickio del na Makedonia gineme ot Vardarci oti tia bea nogu poike od nas. I nogu sela ot Lerincko pochnae da si prae samite piknici i ora. I alai se bereshe toku narot na pikniko ne mu go davae mestoto za piknik. Oti narodo sho zhiveshe tamo okolu pochna da pravi poplak. Decata mu pravea nogu ziani.

I togash Makedonckata opshina puleshe da kupi nino mesto za da prave piknici. I togash nekoku nashi Neretci reshia i nie da si pravime bashka piknik oti i Neretckoto naselenie se ogolemi tuka vo Melbur. Tia sho go reshia da stani prfio Neretcki piknik tuka vo Melbur bea Giorgi Ristuichin, Tanas Janef, Vasil Andoniof, Vane Spirof, Vasil Chapkunof, Vasil Michof i Risto Petrin.

Reshia pikniko da stani blizu do Silvan Dem. Platia dva basoi iakoto ne odeshe nogu narot bea prigotveni da platat ot ninio djep. Pikniko stana nogu uspeshen. Doidoa nogu Neretci na toi piknik i nogu rekoa da pochnime i nie Neretci da si pravime i nashi ora sekoi mesec za da se opoznae i nashite deca so rodninite i da znae oti se Neretci. Poiketo rekoe da formirame nashe Neretcko druzhesfo. I taka stana Neretcko druzhesfo.

Decata sho go organizirae pikniko tia istite go redjistirae Neretckoto druzhesfo so imeto Sveti Tanas. Oti nashto selo go praznuvae toi svetec i zimnio praznik i letnio. Zimnio go sluzhea i kolea jagninia, pak letnio praznik stavashe golem panagir vo seloto. I taka reshia tia sho vlegoa vo upravata da go krstat Sveti Tanas druzhesfoto za da ne zagini tradiciata sho ni ga imae ostaveno nashte prededofci.

I taka pochname nie Neretci da si pravime Neretcki ora sekoi mesec i ednash vo godinata praveme Neretcki piknik. Po nekoku godini pochname da pravime dva piknici vo godinata. Stavae nogu dobri piknici. Gredea na piknicite i nogu ot drugite sela zasho imame nogu chupi izmazheni po drugite sela, isto i nashte deca imae zeno nevesti ot drugi sela. I taka Neretckite piknici i orata sho stavae bea nogu veselni. Makedonckata opshina beshe prva so narot sho odeshe na ninite piknici i po opshinite beme ftorite nie Neretci. Odeme poiketo Neretci.

Koga stavashe godishnio piknik sho go praveshe Makedonckata opshina ka se sobra toku narot Makedoncki tuka vo Melbur beshe nogu teshko za opshinata da naidi mesto za piknicite. Se berea poveke ot deset iliadi dushi i beshe nogu teshko na naidish tokao mesto za toku narot.

Togash vo opshinata Makedoncka imashe nekoku dobri Makedoncki patriote sho zhalae za Makedonckio narot i rabotae denia i noshia da napravat se sho e podobro za Makedonckio narot. Bea nekoku ot ni sho bea doideni pret Ftorio Svetoven Boi. Znaea da govorat i malu Ingiliski i tia lugie se zagrizhia da naprave crkva Makedoncka i nogu drugi raboti.

Naisposovenio beshe otia lica Risto Altin ot seloto Lagen. I drukio beshe Stojan Srbinof ot seloto Buf. Tia dvata nainogu se grizhea da stani Makedonckata crkva. Imashe i drugi sho mu pomozhvae. Dane Trpkof ot Nevoleni, Kole Karadjof ot seloto Dnbeni Kosturcko, Aspro Asprof i Kosta Asprof ot Lagen, Mitre Filipof ot Kotori, Stoiche Stoichef ot Neret, Petre Cilomanof ot Neret, Petre Bozhanin ot Neret, Vane Panzhari ot Kotori, Vasil Mojanof ot Lagen, Vane Nedelkof ot Kuchkoeni, Pando Daikof ot Banica i popo Ruse ot Banica.

Ka pochna da rabota crkvata se sobrae malu pari i so podaroci ot narodo kupia edna golema farma blizu do nachional park Kinglaik. I tamo pochna Makedonckio narot na nino mesto da gi pravi piknicite.

Posle nekoku godini opshinckata uprava reshia na toa mesto da stani Makedoncki manastir. I za kuso vreme se napravi i Manastiro so imeto Sveti Kliment. I nekoku pati vo godinata stave bogo sluzhbi vo manastiro. Koshcho crkvata beshe prvata Makedoncka crkva nadvor ot granicite na Makedonia taka i za prvi pat stana Makedoncki manastir nadvor ot Makedonia.

Po nekoku godini reshi opshinata da se kupi mesto i da se napravi Makedoncki sentar. Kupia mesto na Hai Strit, Eping. I za kuso vreme se izgradi golema zgrada na toa mesto da beri poveke ot sedom stotini lugie. I tamo pochnae Makedoncite da si gi pravat svadbite i drugite veselbi.

So sposovnosta na nekoku lugie i so potkrepata na narodo stanae nogu raboti i Makedonckoto ime se krena nogu visoko tuka vo Afstralia. Pochnae i po drugite stetoi da se prave nogu novi Makedoncki crkvi - vo Sidnei, vo Kanbera, Niu Kastel, Adelaid, Pert i drugi mesta.

Ka vide Grcia oti Makedonckio narot pochna mashovno da se organizira preku Makedonckata opshina i Grcite formirae tuka vo Melbur nina organizacia so imeto Pan Makedoniki Organosi. Istio Lusta sho beshe presedatel na organizaciata sho ga velea Vorio Elada sega ga krstia Pan Makedoniki. Imashe pushcheno Grckata drzhava lugie ucheni da rabote vo Grckoto konsolato i da ga rakovode novo formiranata organizacia i da go vrtat Makedonckio narot da se deklarila oti e Grk.

Vo konsolatoto beshe doideno i edno nashe Neretche, Petre Bivolchef, sin na Giorgi Bivolchef. I toa pochna nogu nashi Neretci da gi vrti da napravat novo Neretcko druzhesfo da se vika Polipotamos, da ne se veli Neretcko druzhesfo.

Nekoku ot nashite Neretci se soglasia da napravat novo druzhesfo. Napravia edna vecherinka vo zgradata deka beshe Pan Makedonikito. Otidoa nekoku famili nashi Neretcki. Mu dadoa jadenie bes da platat. Napravia i nekoku mitini.

Koga naukoa drugite nashi Neretci sho zhalee za seloto oti se gode nekoku Grkomani ot seloto i sake da go isture Neretckoto druzhesfo i da mu go mene imeto na seloto koshcho go mevae Grcite se sobrae nekoku mina i otidoa tamo deka go pravea mitino. I gi chekae ot nadvor na pato. Mitino stavashe na Smit Strit, Fitzroi. I nogu otia sho bea na toi mitin ka naukoa sho gi cheke nadvor drugi Neretci skrishno eden po eden pobegnae bes da gi vide. I taka ne uspeae da go naprave toa sho go sakae.

Isto stavashe i so drugite sela. Oti si gi redjistirae druzhesfata na staroto ime sho si go imae po Makedoncki, sakae Grcite i tuka vo Afstralia da mu gi smenat iminiata. Nogu sela ot Lerincko na ninite druzhesfa go imat Grckoto ime, a nashto selo go dodrzha imeto koshcho beshe krsteno ot nashte prededofci.

Beshe doiden ot Grcia togash eden koito se vikashe Karakosta. I toi gi praveshe via raboti. Go imashe pushcheno Grckata drzhava za da go razdeli nashio narot. Nogu Makedonci gi pushvae vo Grcia bes da platat. Mu platvashe Grckata drzhava za da se otkazhat sho se Makedonci i da velat oti nema Makedoncka nacia vo Grcia. Nogu ot nashite Neretci simae odeno bes da platat.

Ama ednash nekoisi ot Grcite imashe pechateno stotina knigi i gimashe rasfrleno po patishchata vo Fitzroi. I pisheshe oti Grcite se rodve, ne se prae. Beshe nogu stramno za tia Makedonci sho si ga otkazae naciata za da si odat bes plata vo Grcia.

Ot koga se vrati Karakosta vo Grcia pushchia druk tuka vo Afstralia. Ot Lerin beshe, ot Vlashko pokolenie. Beshe oficer vo Grckata voina koga doide toi tuka. Vo Grcia tia godini imashe stanato diktatura ot nekoku voinichki oficeri. Doide nainapre tuka vo Melbur. So nego imal otvoren buk da sechi chekoi i da go otkupa Makedonckio narot.

Ot Melbur otide vo Pert. I tamo pochnal da platva pari i da gi otkupva nashte Makedonci. Otishol na nekoe Bapchorce da mu dava pari da si ga isplati kukiata ama da se stori Grk. I toa otishlo mu kaza na Makedonckata opshina. I nekoku ot opshinata otishle da go bare deka e za da go bie. Ka nauchi sho go bare odma drukio den izbegal za vo Grcia.

Via mi gi raspravashe eden prf brachet na moita zhena, Petre Gochef. Go ime na gosti kai mene i mi gi kazhvashe ovia raboti. Oficero sho beshe doiden vo Afstralia se vikashe Chami.

Togai za parite se zavrtia nogu Makedonci i oshche ga krepat Grckata propaganda. Nogu ot Makedoncite sho bea doideni ot Grcia se plashea oti imae famili sho zhivea vo Grcia. Ot edna strana imae pravo oti shpionsfoto rabotashe i tuka vo Afstralia. Sho stavashe tuka vo Afstralia odma Grckata drzhava go ucheshe. I zatoa nogu ot nashite Egeici imae pravo sho ne sakae da se pishe chklenoi vo Makedonckata opshina.

Predi da se izgradi Makedonckio sentar Makedonckio futbalcki tim imashe izgradeno i nin futbalcki klab na Brodhas Avenu, Rezevo. I tamo Makedonckio narot se bereshe i nogu sela pravea igranki vo fudbalckio klab.

Neretckoto druzhesfo sekoa godina napredvashe. Sin mi Tanas i toi imashe vlezeno edna godina vo Neretckata uprava. Bea nekoku mladi deca togash vo upravata i otidoa go redjistirae Neretckoto druzhesfo preku Viktorickata drzhava so imeto Neret. Togash bea vo upravata Tanas moi, Tanas Tanasof, Vasil Ristuichin, Giorgi Spirof i Nume Germanchef. Samo Nume beshe postar.

Vo upravata ga napravia konstituciata, go redjistirae seloto. Iminiata mu se pisani na sati.

Vo ustafo drugata godina vlegoa drugi mladi deca. Se imae sobrano poveke ot sheese iliadi dolari na bankata ot orata i ot piknicite sho stavae sekoa godina. I togash upravata gi sobra sati Neretci na djeneral mitin da gi opita nashte Neretci sho ke stani so parite - da gi drzhe na bankata eli da kupe neshcho oti sekoa godina se kacheshe stokata. Tuka vo Afstralia naipoike sho se kachia bee kukite i mestata sho bea za kuki.

I togash sati nie Neretci se soglasime da se kupi nekoe mesto, da ne sede parite na bankata oti sekoa godina mu gini cenata na dolaro. I po malu vreme upravata naide edno mesto da se prodava vo Eping, na devetnaese Saliki Avenu, za sheese iliadi dolari. Poftorno upravata go sobra narodo da go opita dali ke bide soglasni da go kupe toa mesto. Otidoa nekoku dushi da go vidat i rekoa dobro e i da go kupe. I odma upravata go kupi.

Orata sho gi praveme sekoi mesec i bashka sho praveme ora za nova godina, za Bozhik i Veligden se berea petnaese ora godishno. Holoite sho gi zevame za da gi pravime orata stanae nogu skapi. Ni barae poveke ot sedom stotini dolari. I togash nogu nashi Neretci rekoa oshcho go imame mestoto kupeno aite da se nagasame da si napravime nas hol da ne platvame toku kiria po chuzhite holoi.

Stana mitin so poiketo nashi Neretci i poiketo rekoa da si napravime nashe mesto. Se odbra edna komisia sho ke odea po sati Neretcki famili da gi opitat dali ke bide soglasni da dade pari za da se pochni da se izgradi Neretcka Kukia tuka vo dalechna Afstralia.

Na mitino koga stana reshime tia sho ke dade po pet stotini dolari ke bide fundeshion members a tia sho sake da se pishe laif member treba da dade po iliada dolari. I nogu ot nashite Neretci dadoa pari na zaem bes da sake faide na parite.

Tia sho pominae po sati Neretcki famili za da pishat memberi se pisae poveke ot sto i pedese memberi. Se sobrae poveke ot sto iliadi dolari i odma stana druk mitin i se reshi da se pochni da se gradi Neretckio hol so parite sho se sobrae.

I mestoto sho ni beshe plateno bankata ke ni gi isplnuvashe drugite pari duri da zavrshi holo. Reshime sati da rabotame dobrovolno sho treba pomosh. Otbrame edna komisia sho ke ga puleshe taja rabota. I taka se pochna da se pravi nashio Neretcki Hol.

Imame i tri mina sho bea naznacheni da gi soberat parite ot narodo i tia da platve deka treba zaimeme ot bankata chetiri stotini iliadi dolari. I posle edna godina Neretckio Hol beshe gotof.

Upravata sho beshe na Neretckoto druzhesfo zaedno so tia sho bea otbrani za bildin komiti reshia da se otvori holo na dvaese i osom (28) Fevruari iliada i devet stotini i osomdesta i sedma godina (1987 godina).

Zhenite si shoshia staro kraicki nosii i na deno koga se otvori novata Neretcka Kukia se oblekoa so staro kraickata nosia. Bea oblecheni poveke ot triestina zheni.

Doide kansolo ot Eping za da go otvori holo. Imame i nekoku gosti sho bea doideni ot Pert, Zapadna Afstralia. Beshe doiden moio priatel sho me sleze vo Pert koga doidu vo Afstralia, Pandil Kimef so zhenata mu, Vasil Eftof so zhenata, Tanas Nikolof i toi so zhenata mu. Neretckoto druzhesfo sho beshe vo Pert imashe podareno iliada dolari i pushchia telegrama taja vecher da ni chestitat za otvorvanieto na Neretckio Hol.

Taja vecher beshe preplnat holo so narot. Imashe poveke ot chetiri stotini i pedese dushi. Kansolo go otvori holo. Imame i nekoku drugi gosti ot Afstraliani. I zhenite sho bea oblecheni so Neretckata nosia tia go pochnae oroto. Moita zhena, alai beshe malu postara ot drugite zheni, taja go pochna oroto so pesnata Moi Roden Krai.

"Racka gradina
Teshka e so tebe nashata razdelba
Ima na sfeto zemi bogati
ama nema kako tebe ubavi."

Nogu ot postarite se rasplakae. Mu rastekna za rodnoto mesto sho si go ostavia i doidoa vo dalechna Afstralia. Taja vecher beshe naiveselna i radosna za sati Neretci. Bea sati doideni so familite, tia sho imae podareno pari.

Samo nekoku Neretcki famili lipsae taja vecher. Tia sho ne sakae da se kladi imeto Neret na holo, i tia sho bea nogu cincari i mu beshe stra da izvadat nekoi dolar ot djepo. Ama ostanae nogu stramni koga vidoa sato Neretcko naselenie da se veseli i da se radva sho si napravia nin hol i go krenae nogu visoko imeto Neretcko.

Imashe nekoku sho ne sakae holo da se kazhva Neretcki Hol toku sakae da se pishi Polipotamos i zatoa ne dadoa pari koga se praveshe. Ama ne se nogu i ke bide stramni celio vek sho si go otkazhve rodnoto mesto. Seloto ot vekoi se veleshe Neret. Mu tekna na Grcite dvaesta i sedma godina da mu go menat imeto na Polipotamos. Ni gi menae i prekarite na sati Makedonci. I tuka vo Afstralia nekoku prodadeni za pari ot nashte Makedonci sake da se prave Grci i da si go otkazve ninoto Makedoncko ime. Arno imashe pisano Grko oti Grko se rodva, ne se pravi.

Veselbata vo holo podrzhi duri na utroto. Narodo si otide po doma na pet saato ranoto.

Ot koga se otvori holo pochna da go bara narodo za svadbi i za ora. Ne samo nashite Neretci sho gi pravea svadbite za ninite deca toku gredea i ot drugite sela da go zeve za svadbi i za ora. Gredea i ot drugi nacii i pravea svadbi Taliani, Grci, Afstraliani i nogu drugi. I sati bea nogu blagudarni so dobroto jadenie sho mu go davame.

Nie sho beme chklenoi vo holo odeme sati so reta da go chistime dobrovolno, bes plata. Se platvae samo tia sho gotvea i mladite sho go pravea serviso i taka za kuso vreme holo se plati. Ne ze samo chetiri godini da go isplatime. Je golema gordos za sati Neretci deno koga go otvorime holo.

Togash za mene beshe dvoina rados oti poprvnio den sfrshi ot rabotata i se gotve da si oda holidei da si go vida rodnoto mesto posle triese i tri godini koga doidu tuka vo Melbur pedesta i peta godina.

Fati rabota na fabrikata sho praveshe chokolata. Imeto na fabrikata se veleshe Makrobertson i beshe na Argile Strit, Fitzroi. Tamo rabota poveke ot trinaese godini. Fabrikata sakashe da bega otamo i da odi vo Ringwud i nie sho zhiveme vo via mesta ni beshe nogu daleku da odime dur do tamo. Ne platia sho ni chineshe nie sho nemozheme da odime vo Ringwud.

Jaska posle edna nedela naidu druga nogu podobra rabota natre vo grado Melbur vo edna golema zgrada sho beshe na devedese i pet Kolins Strit. Togash taja zgrada beshe naivisokata vo Melbur. Imashe triese dusheminia. Tamo fati rabota da chistime natre po oficite.

Zgradata beshe kompaniata sho se veleshe Konzink Rio Tinto od Afstralia, so kusi bukvi se pisheshe C.R.A. I beshe ftorata kompania na bogasfo posle B.H.P. Via dvete kompanii gi imae nogu rudnicki mesta sho izvavae zhelezo, zlato, bakar, alamin, uranio i nogu drugi raboti tuka vo Afstralia. I glavnite ofici na C.R.A. mu bea tuka vo Melbur.

Ka fati tamo rabota, menadjero sho go puleshe bildino zaedno so boso sho ni beshe na nas sho chisteme nogu me sakae, oti jaska mu prave nogu ubava rabota. Ponapre imae Afstraliani i poiketo bea pianici. Nogu pati ne mu gredea na rabotata. I bildino pochna da se zagadva. Koga me vidoa mene sho sum dobor rabotnik mi rekoa da mu donesa drugi rabotnici. I jaska donesu petnaese dushi, nashi Neretci, Lagenci i Nevolci.

Golemite bosoi sho bea na kompaniata ostanae nogu blagodarni ot mene i ot drugite rabotnici sho mu gi zanesu.

I koga doide brat mi Vasil tuka vo Afstralia gi opita dali ke ima rabota i za nego. Mu reku oti e dugramadjia i odma go zea i mu dadoa nogu ubava rabota. Zevashe poveke pari ot mene. Go imae za dugramadjia natre vo bildino.

Nie drugite sho chisteme deniata beme poveke ot dvaese dushi. I noshiata imashe pedese dushi sho rabotae po tri saati sekoa vecher da go chiste bildino.

Posle nekoa godina mene me naznachia da bida forman, da gi prepulvam argatite. Me pushchia nekoku dena skolie da bida i na sekuriti. Donesoa edna mashina. I so knigi gredea i pasali za kompaniata. Gi izvavame eks-rai. Puleme da ne ima nekoa bumba natre vo pasalite. Oti togash krs sveto imashe pochnato golem teror. Klavae bumbi vo pasalite akoto sakae da ubiat nekoi. I zatoa golemite bosoi se plashea da ne stani nekoe takvo losho i vo nashata kompania. I zatoa me pushchia skolie da se naucha kak da gi pregledvam pasalite sho gredea.

Posle destina godina nashata kompania kupi fabriki vo Evropa, vo Zapadna Germania. Tuka vo Melbur imashe kupeno nogu po vetvi bildini i se godeshe da napravi pogolem bildin. Poiketo bildini sho bea ot Eksibishion Strit i megu Kolins Strit i Flinders Lain gimashe kupeno.

Imame nogu rabota. Sekoa Sabota rabotame. Na edni pati odeme i po Nedelinite.

Ka kupi fabriki vo Germania pochna da prodava ot bildinite sho gimashe kupeno tuka vo Melbur. Vlegoa sheroi vo novite bildini sho se pravea na pedese i pet Kolins Strit zaedno so Bankata Niu Zilan. I koga zavrshia novite bildini se prefrlime ot devedese i petio bildin sho beshe na Kolins Strit doidome na pedese i petio broi.

Nogu ot postarite bosoi imae zavrsheno. Doidoa novi bosoi vo kompaniata. Togai imashe fateno rabota i sin mi Giorgi vo ofico deka bea sheroite na kompaniata.

Posle nekoku godini ot koa doidome vo nofio bildin novite bosoi reshia da go prodadat bildino sho beshe na devedese i pet broi Kolins Strit, i drugite bildini sho gima da gi dadat na kontraktori da gi chistat. I nie sho beme postarite ni rekoa da ne platat - na Ingiliski se veli ritrench - i da sfrshime. Ni dadoa dosta pari i zavrshime ot rabotata.

Jaska ime devetnaese godini sho rabote na taja kompania i pomina nogu dobro. Togash koga sfrshi ot rabotata be sheese i tri godini i se pogodi da sfrsha eden den po brgo ot deno sho go otvorime Neretckio Hol. I zatoa jaska be poveke radosen taja vecher.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret