Odime Vo Stario Krai

I odma pochna da se goda za da si oda vo stario krai da si go vida rodnoto mesto, da gi vida i moite rodnini i priateli, da ga vida i moita maika posle triese i tri godini began ot seloto. Na dvaese i pet Mai osomdese i sedma godina beme gotovi so zhenata i reshime da odime ponapre vo Amerika i otamo da odime vo Kanada. Tamo vo Toronto ime moi brachedi ot na baba Mara sojo ot seloto Chetirok.

Go fatime aviono za vo Amerika i drukio den stigname vo Los Andjeles. Tamo sedime tri dena. Hotelo deka spieme beshe blizu do Disnilend. Otidome vo Disnilend, vidome nogu ubavi raboti deka gi pravat pikcherite za malechkite.

Posle tri dena go fatime aviono za Toronto. Na aerodromo ne chekashe brachet mi Giorgi Megof. Otidome kai nego i sedime vu nego edna nedela. Brat mu na Giorgi ne prosheta krs Toronto. Otidome na Naagra Fols deka padina vodata ot nogu visoko. Tamo e i granicata na rekata sho ga deli Amerika i Kanada.

Vidome i nekoku nashi Neretci sho zhive vo Toronto. Zhenata mi si go vide vnuk mu Tanas, sin na brat mu Trajan. Ne sedime nogu vreme vo Kanada, zasho sati moite brachedi rabotae, da ne mu nosime tezheva da sedat so nas i da si gubat ot rabotite.

Go fatime aviono ot Toronto za vo Germania. I na utroto stigname vo Germania, vo grado Frenkfurt. I otamo istio den fatime druk, Grcki avion sho odeshe za vo Solun. Koga stigname vo Solun i go vidu grado nogu popraen so novi zdaninia, sati patishchata popraeni. Koga nie begame za vo Afstralia nemashe nogu novi zgradi. A sega mi se vide nogu menat grado otia godini koga beme voinici i nogu pati vrveme preku Solun.

Spame tamo edna vecher i drukio den go fatime treno sho odeshe za vo Lerin. Na pladninata stigname vo Lerin. I tamo vidome nogu izmenati raboti. Nogu novi zdaninia ne nogu visoki koshcho vo Afstralia ama novi napraveni. I po sati sela koga vrveme so treno vidome nogu novi kuki napraveni, ne koshcho gi ostavime nie pret toku godini.

Ot Lerin fatime teksa da ne zanesi vo Neret. Ponapre vo Lerin imashe samo tri teksi a sega koga vidu mozhda imashe poveke ot pedese teksi sho rabotae vo Lerin ot sekade. Puleshe da gredat i nogu basoi sho go nosea narodo po selata. Koga zhiveme nie tuka pret da begame za vo Afstralia samo magarinia i mski puleshe vo grado. Sega sati patishcha so novi koli preplnati.

Fatime edna teksa. Teksazhiata beshe ot seloto Armenoro. Go barame dever mu na sestra mi Fania, brat na zeto Ilo. Toi imashe nina teksa ama togash beshe oden za vo Solun. Kinisame za vo seloto i po pato pule nivieto ne strabotani koshcho gi rabotae ponapre.

Go opita teksazhiata zhasho ne gi rabote nivieto i mi veli "Nema koi da gi rabota. Sati mladite se odeni vo Germania. Izvavat nogu poveke pari ot koku da sedat da gi rabotat nivieto. Germania," ni veli, "ga spasi Grcia. Ako ne beshe Germania," mi veli, "tuka sati ke umirame za eden komat lep. I sati promeni sho gi vidote," ni veli, "vo Solun, vo Lerin i po selata sati se ot Germania. Zasho i jaska," ni veli, "rabote vo Germania i tamo ne ne ostavae da kupime stoka, kuki i drugi raboti koshcho vie kupvate vo Afstralia. I beme prenudeni parite da gi donesime vo Grcia i da kupime neshcho tuka. I teksata sho ga imam," ni veli, "ga kupi so parite ot Germania. Ke vite i vo vashto selo nogu novi promeni, novi kuki, mladite so novi koli. Nema," ni veli, "vo vashto selo da rike magarinia ko ponapre."

Stigname vo seloto Mala. Koga izlegome ot seloto za da odime vo Neret togash se vide seloto Lagen. I odma ni otide umo vo nashte mladi godini sho ni pobegnae bes da gi vidime koga pominae. I sega gi pulime mestata deka pominame ubavi dena i nogu gorchlivi vo nashte mladi godini.

I sega so bela kosa na glavata jobata so zhenata gi pulime tia ubavi mesta. I se mislime kak se mozhi pak da se vratat tia nashi ludi mladi godini? Ama koshcho veli pesnata litnae i naza ne se vratat.

Stigname na pato deka se deli za Lagen i drukio odi za Neret. Tamo so Dosta koga se lubeme i odeme nogu pati vo Lerin, tamo se otdelvame, taja odeshe za Lagen i jaska za vo Neret so srcata radosni i plni ot lubof.

Stigname do sinoro Neretcki i pula sati nivie ostaveni, ne strabotani, samo so trnie preplnati. Mi padna nogu zhal oti toa mesto beshe naiplodnoto. Sati nivie bea sadeni so planuchki i plni so narot. I sega nema nitu edna zhiva dusha. Samo vo Krpeshkio sinor vidu nekoku nivie sadeni so bop. A nashte nivie samo trnie i trevie krs natre. Ponapre otia nivie se plnea do dvaese golemi kamioni sekoi den so planuchki.

Teksazhiata mi veli fatia boles planuchkite i sati se ishushia.

Stigname blizu do nashite nivie sho gi sademe planuchki. I tamo ne vidu nikakva dusha da rabota. Celoto mesto Filei livagie dabo i Arapka ostaveno ne strabotano.

Ponapre toa mesto beshe naiveselnoto so narot, so pesni. Tamo noshiata spieme po nivieto koga gi bereme planuchkite. Tamo po livagieto odeme da gi pasime noshiata pravdata. I sanosh so pesni grmeshe sata gora. Sega mi stoeshe i gorata uzhalana bes narot i bes nikakvo imanie da pasi po nega, nitu ofci, nitu voloi.

Stigname blizu deka bea Neretckite lozia. Ne vidu nitu edna lozinka da ima natoa mesto. Tamo jaska ime posadeno nogu ubavo lozie i sega nemashe nishcho.

Mi rastekna za minatite godini koga be malo dete i koga bea starite lozia i stavashe trigoso. Narodo radosen i vesel oti sat narot zhiveshe vo seloto, ne beshe raspaden po cel sfet. I ne beshe uvreden so zhrtvite sho gi dade nashto selo vo tia loshi i crni godini. Bea ishusheni i sati lozia koshcho zagina i se raspadi Neretckio narot. Taka i loziata zaginae.

Stigname vo seloto i tuka vidome nogu promeni. Novi kuki. Pato sho gredi ot Lerin napraven. Nogu patishcha krs seloto napraveni da mozhat da vrvat golemi kamioni. Napraven nof pat za vo nashta mala pot crkvata Bogoroica, i preku gradinieto so bea na Dimoite i preku kukiata deka beshe na Stoja Postolof i krs nashta gradina sho beshe karshi nashta kukia. I tamo se mesha so stario pat sho odeshe za vo Lagen sega napraven nogu shirok da mozhat da vrvat golemi kamioni.

Stigname vo nashta kukia. Tamo ne chekae maika mi, sestra mi, moi priateli i komshi sho ne znaea. A poiketo ot postarite sho zhiveme zaedno bea izumreni.

Utre denta izlegu na stret selo da vida nekoi drugi poznati. Naidu nekoku moi priateli ama poiketo ne mi bea poznati. A nitu tia me znaea koi sum. Koga izbega ot seloto predi triese i tri godini poiketo ot mladite ne bea rodeni.

Posle edna nedela ke stavashe svadba vo seloto. Presedatelo sho beshe vo seloto ke go zheneshe ninio sin. Beshe ot Gornata Mala, ot Gazlainofckio soi. Go imashe kaneto na svadbata nachalniko ot Lerin. Nie Egeicite go veleme nomarhi.

Presedatelo imashe kladeno nekoku mladi deca da gi ischistat rekite sho teche krs seloto oti bea nogu zagadeni. I tamo koshcho tuka vo Afstralia - sho da kupish je vo plasteni shishinia i plasteni torbinia i sati gi frle vo rekata. Ti beshe gnas da ga gledash rekata. Rekite ne teche ko ponapre koga stekvae. Se krevae sega alai ne se rabote nivieto. Ne gredi nogu voda vo seloto. Gi ischistie decata dvete reki sho se meshe vo seloto - Drenckata i Dervenckata.

I chekame da doidi deno koga ke stani svadbata. Si veleme ke stani svadbata koshcho stavae svadbite vo nashto vreme pret da odime vo Afstralia. Sestra mi Fania ni veli "Ne prae takvi svadbi koshcho stavae ponapre. Sfirkite ne ode da kane krseloto po rodninite. Sega," ni veli, "nekoku zheni rodnini na zeto zeve kolachinia i ode po sati famili sho se vo seloto i gi kane da mu ode na svadbata."

"I svadbite," ni veli, "sega stave vo kafeto sho beshe na Velo Gazlainof. Tamo mu dave jadenie na lugieto i tamo stave orata. Ne ode na stret selo ko ponapre. Sho veselba stava vo seloto tamo ga prae. Sin mu na Velo, Lekso, go ima rashireno kafeneto i tamo se bere sati koga stave svadbi i drugi veselbi."

I nie so zhenata mu velime na sestra mi "Chekame da vidime svadba posle toku godini na stret selo i da zaigrame nekoe oro koshcho si igrame vo mladite godini."

Na deno koga stavashe svadbata jaska otidu nadvor ot seloto za da go izvada na kadro celo selo. Se kachi na rido sho go velime Smilof Rit. Samo otamo mozhish da go izvadish podobro na kadro sato selo.

Pret da se kachish na Smilof Rit malu podolu imashe edno mesto sho ne go rabotae lugieto. Tamo odeme po Nedelinite nie ot Dolnata Mala sho imame pravda, mski eli magarinia. Tamo gi vrzvame za da pase koga nemame raboti po Nedelinite i otamo se puli nogu ubavo sato selo.

I koga stavae svadbi eli drugi veselbi vo seloto sfirkite se slushae nogu ubavo. Uma koga be mlado dete, petnaese godini, pret da stani Ftorio Svetcki Boi. Ime odeno na toa mesto da ga vrza mskata edna Nedelina i taja nedela stavae tri svadbi vo seloto. Sfirkite sho sfirea grmeshe celata gora so ubavi melodii. Ti beshe merak da sedish i da slushash.

I sega zastana na istoto mesto da slushna nekoa sfirka ot svadbata sho stavashe vo seloto. Ama za zhalos ne slushna nikakva sfirka. Pa nitu vrapche ne slushna da zasfiri. Koshcho lugieto se raspadia ot seloto taka i vrapchite zaginae.

Posedi dosta vreme na toa mesto i gi razumi po minatite ubavi godini. Koku beshe vesel narodo, celata gora beshe preplnato so narot i so zhivo imanie, volovi, ofci i kozi. I sega ne vidu nitu edna zhiva dusha nadvor ot seloto, nitu ofci, nitu voloi. Ponapre ofcharite ga veselee celata gora so shupelkite i so kavalite koga sfirea i klukashkite na ofcite koga djrngae. I sega celata gora glua bes nikakva sfirka nitu ot lugie nitu ot vrapchinia.

Otamo se puleshe celio Neretcki sinor. Ne vidu nitu edna niva strabotana i nitu imanie vidu da pasi po gorata. Tamo ot karshi je mestoto sho go velime Pagiurovo. Tamo imame nashi livagie. Se razumi koku beshe veselno koga gi koseme i koga odeme noshiata tamo da gi pasime mskite i sanosh pesni peeme. Deniata vrapchiniata po trnieto sfirea sekakvi melodii i sega nema da vida nitu choek, nitu imanie i nitu vidu vrapche da litni eli da zasfiri.

Koga mi rastekna za pominatite ubavi godini i pochnae solzite da mi teche ot ochite i pochna da ga pea pesnata "Deka ste Makedonchinia, deka oidote?" Se uzhala toku sho nemozhe da zastana ot plachenie. Gi razmisli moite priateli sho izgubia po ridishchata vo Gragianckata Voina sho ga napravia Grcite i gi ispustia sati Makedonckite sela.

Se kachi gore na rido, izvadu nekoku kadra ot seloto i otamo otidu nat Smilof Rit. Toa mesto go velime Golema Buka. Otidu tamo za da vida mestata deka odeme da berime drva, Jankoi, Lazoi, Tolei nivie, Ostra Plocha Porta i Sedom Kladenci.

Koga beme mali deca po destina godini so moite izgubeni priateli odeme vo Sedom Kladenci da gi pasime po Nedelinite mskite i magariniata. I si bereme na vecherta po malu drva. Toa mesto ima sedom izvorie sho izlegva voda i zatoa gi velat Sedom Kladenci. Je nogu ubavo da si gi vidish mestata deka gi vrveshe mladite detincki godini.

Nogu e zhalno nie sho napravime dve tatkovnini. Ni teknuva rodnoto mesto sho si go ostavime, i se raspadime toku daleku ot loshi okopatori sho ga okopirae nashta ubava Makedoncka zemia. Mu reku "Zbogumte ubavi mesta. Mozhi oshchednash da ne ve vida." I se vrati naza vo seloto so srceto raskomateno.

Ne otidome na svadbata oti nemashe nikakva veselba.

Drukio den otidu krs celo selo da izvada drugi kadra ot sekoa edna mala po bashka, tia kadra sho gimam kladeno natre na drugi stranici.

Togash vidu poveketo kuki vo seloto ispusteni i nogu istureni. Trite chereci ot Neretckite kuki bea istureni. Na edni mesta mladite imae napraveno novi ubavi kuki.

Eden primer ke vi kazha za nashta mala. Imashe pedese kuki sho zhivea lugie vo natre. Sega ima triese i tri kuki sho se prazni i edni istureni.

Isto i po drugite mali vo seloto. Istata katastrofa ima stanato. Se raspadime nie Neretci po sati drzhavi vo sfeto. Nashto selo pa ima dosta narot sho zhivi vo seloto. Togash koga sime odeno osomdese i sedma godina nashto selo imashe sedom stotini zhiteli.

Nogu drugi sela nema ostanato nitu eden choek vo seloto. Takvi sela se Bapchor, Turie, Trsie i nogu drugi. Vo Lagen imae ostanato samo sedomdese dushi, a ponapre vo Lagen zhivea poveke ot osom stotini zhiteli. Golema tragedia za Makedonckio narot.

I sega Grcia odi da go pretopi nashio narot. Po sati Makedoncki sela deka ima poveke narot ima napraveno skolinia za malite dechinia. Gi zeve tamo ot mali, ot dve godini na gore i gi uche da govorat po Grcki. Gi ranat tamo. Ima daskalici sho gi pule, maiki mu da mozhe da ode po rabotite. Ama toa stava samo vo tia sela deka ima samo Makedoncki narot. Vo tia sela sho se meshani so prosfiki nema takvi skolinia.

I na decata mu vele oti nashio ezik je giupcki ezik i da ne go govore po doma. I taka maikite mu govore na decata samo po Grcki.

Sestra mi Fania imashe edno vnuche ot sin mu Risto. Dve godini i nekoku meseci odeshe na toa skolie i ne govoreshe po Makedoncki. Nie mu govoreme i toa ni govoreshe samo po Grcki. Grcia pravi takva genoktonia na Makedonckio narot da si go zagini maikinio ezik, da zaginat i sati Makedoncki obichai.

I saka Makedonchinia sho rastat sega da gi napravi janichari koshcho praveshe Turckata drzhava koga gimashe okopirano Balkanckite drzhavi. Mu gi zevashe decata na Risianite i gi poturchuvashe. Stavae janichari. Nogu poloshi bea ot Turcite. I sega na dvaestio vek narodo sho stigna da odi na mesechinata, Grcia go pravi toa neshcho. Saka da unishti se sho e Makedoncko.

Ne gi prechi lugieto da si govorat na nashio ezik. Gima ostaveno slobodni. Ne ku nas ponapre sho ne sudea i sho ne napivae maslo akoto govoreme po Makedoncki. Sega pravi druga politika. Gi pravi janichari malite deca. Samite tia da mu velat na ninite roditeli oti se Bogari i eziko sho go govore je giupcki prisobran ezik.

Vo nashto selo se govori nashio ezik a po drugi sela govorat samo po Grcki. Ot nashto selo imashe edna nogu dobra banda i odea po drugite sela da sfirat i mu sfirea poike Makedoncki ora i pesni. Imashe edno dete vo bandata sho peeshe. Beshe sin na Laze Trpchef. Peeshe samo Makedoncki pesni. I koga odele po selata da sfirat nogu ot postarite se rasplakvale koga gi slushae pesnite.

Na pomladite ne mu e nogu teshko aku se sfirat i se peat Grcki pesni. Odat na skolie i go govorat Grckio ezik koshcho nashte deca tuka vo Afstralia sho go govorat Ingiliskio ezik. Ima dosta mladi deca vo nashto selo sho se interesirat za Makedonia i za eziko ama poveketo neme nikakof interes. Starite eden po eden si umirat i zaedno so ni umira i eziko i sati obichai sho si gi praveme vo minatite godini.

Nekoku Nedelini pret da stignime vo seloto sfirachite Neretcki gimae pazareno da sfirat na svadba vo seloto Gornichovo. Bile pazareni za petnaese iliadi drakmii. Koga pochnale da sfirat i pochna Jani Trpchef da pee Makedoncki pesni narodo pochnal da mu frla pari bes da gi broe koku frla. Bea nogu radosni koga slushnae pesni na ninio maikin ezik, oti drugi sfirki sho odele da sfirat mu peele samo Grcki pesni.

Koga zavrshi svadbata otishol tatkoto na zeto da mu gi dadi parite na sfirbaddjite. I tia ne mu gi zedoa toku. Tia mu dashle petnaese iliadi i mu rekoa "Na ti od nas, petnaese iliadi. Oti tuka vo vashto selo sobrame deset kata poveke pari ot sho beme pazareni."

Vo nogu sela ne e oshche zaginata Makedonckata duh.

Vo vremeto koga jaska be vo Neret istite sfirki imae odeno da sfirat vo Kosturckata okolia, vo seloto Tiolishcha. Tamo stavashe panagir. Sati okolnite sela imae odeno na panagiro. Zet mi Ilo, mazhot mu na sestra mi Fania, i toi imashe odeno na panagiro so sin mu Risto i so kerka mu Frideriki. Sati tri rabotae tamo vo Kosturckite sela.

Sedea vo seloto Chetirok, seloto na moita baba, Mara, maika mu na moio tatko. Zeto Ilo mi raspravashe sho stana na toi panagir vo Tiolishcha. Bile sobrani nogu iliadi lugie ot sati Kosturckite sela. I koga pochnal da pee Jani Trpchef samo Makedoncki pesni, partizancki i narodni pesni, sati lugie sho bea tamo se rasplakae. Oti ot sati tia sela zagina nogu narot i poiketo sela bea ispusteni, izgoreni koga stavashe Gragianckata Voina vo Grcia.

I pret Gragianckata Voina Kosturckite sela bea obruzhani so pushki ot Bogaria. I nogu narot izgubi togash. Koga izbega Germanckata i Talianckata voiska otia mesta i sati tia sho imae zeno pushki ot Bogarite partizanite gi fatvae i gi ubivae oti vo partizanite imashe nogu prosfiki i go pizmea Makedonckio narot. I sho Makedonec padinashe na ninite raci ne kurtulvashe. Nogu nashi rodnini ot Chetirok zaginae toa vreme.

I zeto mi raspravashe narodo gi udai sfirbaddjite so pari. Sobrale osom stotini iliadi drahmii taja vecher.

Zeto Ilo imashe nin aftomobil i ne shetashe po sekade. Mi veli edna Nedelina "Ela, ke odime da go vidish i nashto selo, Turie."

Zeto beshe ot Turie. Koga ga ze sestra mi po nekoa godina doidoa vo Neret oti ninto selo nemashe nogu narot. I tia malu sho bea ostanati vo seloto drzhavata mu napravi novi kuki nat grado Lerin. Mateshnica go vikae toa mesto i tamo gi sobrae selata Turie, Trsie i Statica.

Koga mi reche zeto da odime vo Turie jaska nogu sake da oda oti pato sho odi za vo Turie vrvi preku Derveno, sho go velime nie Neretci. I tamo na toa mesto imame nashi nivie sho gi rabotame sekoa godina i jaska malo dete ode so maika mi na toa mesto i sake da oda da go vida ot blizu toa mesto.

Kinisame na ranoto so aftomobilo. Pominame preku Lerin. Pominame i krs novoto selo sho mu go napravi drzhavata na Turiani. Otamo nakachime po rido i stigname vo Kalugerica. Tamo ima edna mala crkva i toi den stavavashe panagir na toa mesto. Beshe i prazniko na Bogoroica i crkvata se vika taka. Je vo strede planina. Imashe nogu narot sobran ot nogu sela. Poiketo bea Turiani, Trsiani, Staticheni i ot Armencko.

Zastaname na toa mesto. Imashe sfirki i narodo igrashe ora pret crkvata. Sfirkite sfirea meshani ora Grcki i Makedoncki. Malu po gore pochnuva Neretckio sinor i zat Neretckio sinor je planinata koito se veli Runzel. Koga gi pule mladite da igre i da se vesele togash jaska se razmisli kakvi borbi stavae na toa mesto i na koku deca sho igrae vo oroto zaginae na toa mesto ninite dedoi i ninite tatkoi.

Otamo trgname da odime za Turie. Izlegome na presekata i otamo pochnuva ramnina i Neretckio sinor. Pet stotini metra ponaka tamo e nashta niva. Koga go pravea pato ime posecheno malu ot nashta niva. Mu reku na zeto da zastanime malu na toa mesto da izvada nekoe kadro.

Oti otamo se puli sato nashto selo, i da si go vida mestoto koga be maloletno i grede zaedno so maika da rabotame. I spieme tuka noshiata oti dosta daleku ot tamo seloto. Tamo maika zapalvashe ogan, klavame grne i vareme bop eli leshcha. Jaska sede do ogno da go pula grneto da mu turvam voda. Maika i teta mi Sofka rabotae, zhniea na nivata.

Gi pule Turiani, Trsiani i Staticheni koga si gredea ot Lerin. Sabotata i Stredata stavashe pazar vo Lerin i sati tia trite sela vrvea po tamo, so stotini lugie so mskite i so magariniata. Togash nemashe aftomobili. Po nozi odea na pazar. Se machea nogu zasho gi zevashe poveke ot chetiri saati da stigne vo Lerin.

Sede i gi pule Turiankite zheni nosea istata nosia ku Neretkite. A Trsiani i Staticheni nosea nogu inakva nosia. I ga opitve maika oti ne nose zhenite fustani ku Neretkite i mi veleshe "Takvi plachki si sake da nose."

Mi rasteknae mirnite godini koga narodo rabotashe tamo radosen i miren. Spieme tamo i zhenite pochnuvae noshiata da pee Makedoncki pesni. Eziko tia godini ne beshe zabranet. I sega sato toa mesto ne strabotano, nikakva zhiva dusha da vidish, i nitu imanie da pasi po gorata, a nitu i vrapche da zasfiri. Sati nivie poplateni so papra.

Mi rastekna zatoa mesto sho go izrani Neretckio narot so krteli. Vo godinite koga Germania ga imashe okopirano Grcia sati nivie gi sademe krteli. Beshe i blagosof ot gospo. Se rodvae so iliadi osmaci krteli otoa mesto i prezhive nashio narot.

Otidu na chezhmata sho e na pato. Tamo ode malo dete da lea voda i ochite pochnae da mi plache. Se napi voda za posleden pat oti oshchednash ne ke ga vida da se napia od nega.

Stigname vo Turie. Otidome vo seloto. Tamo ima edna nogu ubava chezhma so studena voda. Tamo Turiankite peree koga seloto beshe plno so narot. A sega vo seloto samo pustulkite noshiata se slushe, sati kuki rastureni. Mi ga kaza zeto i ninata kukia. Samo crkvata oshche stoeshe prostu.

Nogu pati ponapre ime vrveno krs Turie koga odeme so tatko i so maika vo seloto na baba Mara, Chetirok, i vrveme po Turie, Konomladi, Puzdivishcha, Drenoeni, Sliveni i stignuvame vo Chetirok.

Nogu nashi Neretci se imae ozheneto za Turianki. Turie imashe nogu ubavi chupi i decata ot gornite mali odea sekoa Nedela vo Turie. I Turiankite sakae da se mazhat vo Neret oti koshcho imam pisano na poprvite stranici. Vo Neret stavae golemi veselbi. Sekogash sfirki sfirea i koga da vrvea Turianckite chupi preku Derveno da ode za vo Lerin i slushae tapani da rope vo Neret. I nogu velea "Blaze mu na Neretci, sekogash se veselat." I zatoa nogu sakae da se mazhat vo Neret. I doidoa poveke ot destina nevesti na ednash vo nashto selo.

I sega mi beshe zhal da go pula rastureno toa ubavo selo, patishchata naplnati so kapinie da nemozhish da pominish krz natre, avlite na kukite zatreveni, portite zatvoreni, ni petel da popee, nitu kuche da lani. Togash mi doide na umo edna Grcka pesna sho veli "bros sto rimagmeno spitime tis portes tisklistes". Na nashio ezik veli "pret rasturenata kukia so vratite zatvoreni i avliata zatrevena". Vrve krs Turie i po malu ga pe taja pesna so srceto raskomateno za tragediata i za iskorenvatieto na Makedonckio narot otia ubavi Makedoncki sela.

Ime nogu poznati i priateli ot seloto Turie tuka vo Afstralia i mu reku na zeto Ilo da mi gi kazhi koi se ninite kuki deka bea rodeni i deka si igrae vo ninite dvoroi koga bea mali dechinia.

Posedime malu vreme tamo pret crkvata i mi veli zeto Ilo sega ke pominime po drugo mesto za da se vratime vo Neret. Mi veli ima napraven pat gore po rido sho vrvi nat Vlashki Vlas pokrai Krusha, Krleshkite, Smoro, Ornicata i se mesha so drukio pat na Kulati sho odi pato za vo Lagen. Jaska nogu sake da pomina po tia mesta da gi vida.

Koga pominame nat Vlashki Vlas i stigname na mestoto sho go velime Krusha otamo se puli nogu ubavo edno mesto sho go vikame Strede Rek i Kochinieto. Tamo sati Dolno Malci imame nivie. I toa mesto beshe naiplodovito ot sati drugite mesta vo Neretckio sinor.

Nashte prededofci imae nogu nivie na toa mesto ama na moio tatko dedo mu Kosta beshe nogu mangup, nepara mu se rabotashe i nogu prodade otia nivie. Samo vo Kochinieto imashe ostanati nashi nivie i tamo jaska celoto vreme gi rabote predi da doida vo Afstralia. I koga be malo dete odeme tamo so maika i tamo spieme koga gi znieme nivieto.

Mu reku na zeto da zastani malu na toa mesto da go ispula i toa mesto oti ne ke mozha oshchednash da go vida. Zastaname malu vreme. Si gi ispuli nivieto i mi stoeshe ku tia da me pule ot daleku i da mi vele "Deka otide i ne ostavi koku ubavo. Ne rabotashe koga beshe tuka i sega ne ostavite i otidote vo drugi mesta."

Mi rastekna koga beshe sato selo celokupno i koga odeme da gi zhnieme nivieto i toa mesto gredi ku vo dupka. Okolu e Vlashki Vlas, Krusha, Crno Glaa Padina. I koga ne beshe zapren eziko Makedoncki ot Grcite ot sekade se slushae Makedoncki pesni. Togash vo tia godini peea nogu od velvani pesni. Naipoike bea radosni lugieto oti toa mesto mu davashe golem bereket. I sega stoe pusto. Ti e zhal da go gledash.

Tamo deka beme zastanati na toa mesto Germanckata voiska se imashe udreno zaedno so partizanite. I nie togash rabotame na nivieto i gi puleme ot karshi koga se biea. Ponaka e mestoto sho go velime Krleshkite. I otamo onaka pochnua Bapchorckio sinor.

Nogu pati odeshe maika mi tamo da mu zhnie na Bapchorci za da ni dade slama za voloite za zimata. Imame nekoa krava i ne ni stigashe ranata za imanieto, i odeme da mu rabotame na Bapchorci za slama. Jaska be nogu mal. Nemozhe da gi oram nashte nivie. Tatko mi beshe vo Afstralia i taka nemame dostachna rana za imanieto. Tia godini fatvashe golema zima i zatoa maika beshe prenudena da odi da rabota na Bapchorckite nivie.

Ode e zaedno so teta mi Sofka. A nie so brached mi Mitre terame so mskite slama za vo seloto. Mi rastekna da go pisha voa neshcho za Bapchorckata slama oti ednash koga odeme so pravdata tovareni vandaci klasina i vrveme udlu krs planinata se skinae ezhicite sho bea vrzani vandacite na moita mska i cel tovar se isturi na pato. Jaska pochna da placha. Nemozhe poftorno da ga tovara mskata. Togash ime samo deset godini. I koga stigname na toa mesto mi rastekna kakvi maki trgame i nie malite deca.

Pato sho izlegva na Kulata napraven je otkai Bapchorckio sinor. Stigname na Kulata i tamo zastaname za malu vreme. Tamo imashe nogu misli da mi doide na umo za pominatite godini. Toa mesto se vika Kulata oti tamo imashe Turcka kasarma. Tamo sedeshe stalno Turcki asker i ga velea Karaulo po Turcki. A nie ga veleme i Karaulo i Kulata.

Tamo na toa mesto odeme nie Dolno Malci da berime drva. Gredea i Kapalichofci, i ot Novata Mala. Nashta planina nemashe toku drva zasho beme nogu narot vo seloto i ne ni stigae drvata. Odeme da kradime drva ot Bapchorckata planina i ot Lagenckata. Gi platvame poliacite Bapchorcki za da ne ostavat da berime slobodno drva. Trebashe da go platime i Lagenckio poliak oti trebashe da pominime preku Lagenckio sinor.

Tamo okolu Karaulo Bapchorci imae nogu nivie sho gi rabotae. I koga gredeshe vremeto da gi znie gredee nogu Bapchorcki chupinia da rabote na toa mesto. I nie Neretci se vrteme kolu chupite da gi pulime. Imashe nogu ubavi chupinia. Koga be jaska shesnaese godini nogu ode na toa mesto so eden moi priatel Vasil Petrin. Gimame plateno poliacite i odeme tamo sekoi den da berime drva. Se raspozname so nogu Bapchorci sho rabotae tamo okolu Karaulo.

Imashe edna nogu ubava chupa i ga vikae Ristana. I priatelo Vasil ga sakashe premnogu. Taja imashe dve snai na brakia mu nevesti i tia mu velee na Vasil ke ti ga dadime Ristana, i priatelo Vasil litashe ot rados. Toi beshe edna godina pogolem ot mene.

Imashe i edna chupa druga, ga vikae Mitra, edna na maika, i mi velea na mene za nega da mi ga dade za nevesta. Ni vrveshe deno samo so smea.

Sabotinite odeme da berime suvi drva duri na Vicho. Tamo odeme samo po ednash deno oti beshe nogu daleku. Praveme chetiri saati pat za eden tovar drva. Koga odeme na Karaulo da berime drva odeme dva pati deno. Ot Karaulo do nashto selo ima tri saati pat. Na Vicho odeme poike oti tamo niskoto otkai Bapchorckio sinor ima edno golemo ramno mesto i tamo gredea letoto nogu Vlasi so ofcite ot Thesalia da gi pasat. Imae napraveni kalivie i gredea familiarno. Imae i nogu chupinia i zatoa nie bekiarite odeme poike za chupiniata da gi pulime.

Tamo na Kulata i na celio rit okolu imae stanato golemi borbi so partizanite vo Gragianckata Voina koga stavashe ot chetiresta i sedma godina duri do chetiriesta i deveta. Nogu mladini zaginae na toa mesto ot jobete strani. Tamo imashe stanato golema bitka i so Germancite chetiriesta i chetvorta godina. I mu reku na zeto Ilo "Tuka na voa mesto na sekoa peda zemia i choechka mrsha ima padnato. So krf e obleano sato voa mesto."

Otamo udolu pochnuva Lagenckio sinor. I tamo ime napraveno golem pat da mozhat da vrvat aftomobili i kamioni. Mu blagudari na zet mi sho me rasheta da gi vida oshchednash tia mesta deka shetame vo mladite godini. Ama ot druga strana i nogu se uzhala koga gi razmisli mladinite sho izgubia za chuzhite interesi.

Se kachime poftorno na aftomobilo i pominame pokrai seloto na zhenata mi i si doidome vo Neret.

I zeto Ilo mi veli "Koga ke doidish vo Chetirok vo na baba ti seloto da go vidish?" I mu vela na Ilo "Ke doida i vo Chetirok da vida koku rodnini nashi ostanae ot na baba mi sojo. Ama sega se godime da odime vo Bogaria oti vo Bogaria se odeni poiketo nashte rodninie ot na baba sojo i mozhi da stretna nekoi tamo vo Bogaria. Koga ke se vratime ot Bogaria ke doida pravo vo Chetirok."

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret