Koga go vidov Spomeni na Neret na rakopis, znaev deka ova e posebna kniga, sandak poln so bogatstvo i so unikatni istoriski, lingvistichki i biografski informacii. I toa ne samo za tie koi poteknuvaat od seloto Neret, tuku za site Makedonci i za site koi se interesiraat za istorijata, jazikot i lichnite iskustva na narodot od Makedonija i severna Grcija. 366 te stranici so ureden rakopis bea napishani na lokalniot govoren Makedonski dijalekt na avtorot so latinskata azbuka, poznata kako Latinica. Toa mi donese i nekolku unikatni ureduvachki predizvici. Dozvolete mi nakratko da go istaknam bogatstvoto od ovaa kniga.

Avtorot Risto Katin e roden vo 1924 godina vo seloto Neret vo juzhna Makedonija, deneshna severna Grcija. Knigata ja zapochnuva so soznanija od postarite lugje za istorijata i obichaite na seloto, za zhivotot pod Osmanliite i vlijanieto od Balkanskite Vojni, Prvata Svetska Vojna i Grchko Turskata Vojna. Toj izrasnal vo seloto, i zatoa dava lichni iskustva i vpechatoci za kako se zhiveelo pod diktaturata na Metaksas, Grchko Italijanskata Vojna, Vtorata Svetska Vojna i Germanskata Okupacija, Gragianskata Vojna vo Grcija i kako ovie nastani i politikite na Grchkata vlada dovede vo severna Grcija do golemoto iseluvanje na Neretci i drugi Makedonci od selata na nivnite predci.

Isprepleteni so nastanite od tie vreminja se pishuva za lichni iskustva i za iskustvata na mnogu od semejstvata i lugieto od seloto. Ovie razkazi se e od osoben interes za site Neretci, kako i za site chitatelite na biografija. Se pishuva za semejstvata na seloto, selskiot zhivot, napornata rabota, pechalbarite, bogatstvoto, ljubovta, mokjta, vojnite, vojnicite, partizanite, zhalosta, vladinite politiki, Grchkata policija, nepravdata, odmazdata, siromashtijata, migracijata i drugi temi. Seto toa razkazhano na ubaviot i jasen jazik na lokalnoto naselenie koe gi dozhivealo nastanite.

Vazhen del od ovie razkazi e taa za samiot avtor - za toa kako ja zapoznal srodnata dusha, devojka od sosednoto selo, i mnogute prechki shto gi imale dodeka se obiduvale da ja ispolnat svojata posvetenost edeniot kon drugata.

Podocna, knigata dava lichen pregled na pechalbarskiot zhivot na Neretcite vo Pert i Melburn, vkluchuvajkji go i formiranjeto na prvite Makedonski crkvi vo Avstralija i klubot Neret vo Melburn.

Drug bescenet biser vo ovaa kniga e jazikot. Avtorot bil trijazichen (Makedonski, Grcki i Angliski) i izbral da ja napishi knigata na govorniot dijalekt na negovoto selo. Knigata otkriva bogat dijalekt so nekolku iljadi zborovi i varijanti koi nemozhev da gi najdam vo Makedonski pechateni rechnici i onlajn rechnici i preveduvachi. Zatoa napishav rechnik so ovie dijalektni zborovi i varijanti da bide dostapen za chitatelite. Rechnikot e nasloven Dijalektichen Rechnik na Neret - Makedonski do Angliski i so gordost go pretstavuvam kako pridruzhnik na Spomeni na Neret, kako i samostojna kniga. Toa e i kako dijalektichen pridones kon Makedonskiot jazik i lingvistika.

Se razbira, nikoj ne mozhe da napishi rechnik tuku taka. Toa treba ogromni istrazhuvanja i pridones od mnogu lugie. Bi sakal da im se zablagodaram.

Prvo, moite roditeli i moite rodnini site koi se od Neret i koi od detstvo me nauchija dovolno za jazikot da mozham vo golema mera da ja razberam knigata.

Ama avtorot vladeeshe Makedonskiot jazik podobro od mene, taka koga imashe potreba, prvo bi se konsultiral so moite desetina rechnici. Glavnite bea Routledge Makedonsko-Angliskiot Rechnik i onlajn Digitalen Rechnik na Makedonskiot Jazik, Gugl Preved, i Kuljugator: Pametniot Svrznik na Glagoli (Cooljugator: the Smart Verb Conjugator). Isto taka gi koristev Makedonski do Angliski i Angliski do Makedonski rechnici na Zoze Murgoski, Anglisko-Makedonskiot Dijalektichen Rechnik Zasnovan na Lerinsko-Kosturskite Dijalekti Kako Shto go Zboruvat Oshchimjanite od Risto Stefov, Na Makedonskite Govori vo Jugoistochniot Egejski Del od Kosta Peev, Anglisko-Makedonski Rechnik na Olga Misheska Tomikj so drugi, i nekoi onlajn rechnici i preveduvachi.

Koga seushte zborot ne beshe najden, ili negovata nijansa na znachenje ne beshe jasna, go konsultirav sinot na avtorot, Tanas Katis. Tanas mi pomogna so stotici zborovi i varijanti. Za ostanatite zborovi, ja konsultirav grupata na Fejsbuk koja jas ja rakovodam, Semejstvoto i Prijateli na Neret/Polipotamo (Family and Friends of Neret/ Polipotamou). Chlenovite se Neretci koi zhiveat niz celiot svet i tie me pomognaa ili od svoeto znaenje ili so pomosh na nivnite postari roditeli, babi i dedovci i drugi rodnini koi bile zhivi vo vremeto koga avtorot zhiveel. Grupata mi pomogna so stotici zborovi, vkluchuvajkj i onie za lokalnite obichai i lokalnata geografija. Toa me ostavi so povekje od 50 seuste nepoznati zborovi, a za niv se obrativ do preveduvachkata na Makedonski jazik, Elizabeta Kolupachev Stjuart, koja mozheshe da mi pomogne so golem del od niv.

Dozvolete mi da ja povtoram mojata ogromna blagodarnost do site koi me pomognaa da ja razberam i uredam knigata Spomeni na Neret i vo sostavuvanjeto na knigata Dijalektichen Rechnik na Neret - Makedonski do Angliski. Bez niv, fantastichnata kniga na Risto Katin kje beshe mnogu poteshko za ureduvanje za chitatelite, a dijalektichkiot rechnik ne kje beshe dovolen. So gordost objavuvam deka ovie dve knigi se dostapni besplatno na pollitecon.com.

Neshto za mene: jas sum profesionalen urednik na spisanija i knigi za povekje 38 godini i ovie knigi bea dvete od najpredizvikuvachkite i najnagraduvachkite proekti od mojata kariera.

Konechno, najvazhnata blagodarnosti gi zachuvav za posledno. Blagodarnost do avtorot Risto Katin za shto ja napishal knigata. Preku negovata predvidlivost i posveta na knigata, toj go fati svojot govoren dijalekt i im dade na svoite soselani bescenet uvid vo nivnoto selo i semejnata istorija. Za drugi Makedonci i chitateli, bescenetiot uvid e za eden od najteshkite vreminja vo sovremenata Makedonska i Grchka istorija. Mu blagodaram i na Viktor Kris koj me zapozna so sinot na Risto, Tanas Katis. I mu blagodaram na Tanas shto mi go stavi na raspolaganje rakopisot i shto mi pomogna so mnogu zborovi i nivnite znachenja.

Jas rabotav na Spomeni na Neret so golemo zadovolstvo i se nadevam deka i za chitatelite kje im donese radost.

Za Risto Katin

Risto Katin e roden vo Neret na 8 Maj 1924 godina i pochinal vo Melburn na 4 Avgust 2007 godina na 83 godini. Majchin jazik na Katin bil Makedonski, i kako Makedoncite od negovoto vreme, a i denes, toj doma zboruval Makedonski jazik i odel vo selskoto shkolo kade celoto nastavata bila samo na Grchki. Vo toa vreme beshe obicheno za Makedonskite uchenici da posetuvaat samo nekolku godini osnovno uchilishte. Ne se znae za kolku godini Katin posetuval uchilishte. Sepak, znaeme deka Katin bil pismen na Grchki i deka negoviot govoren Makedonski i govoren Grchki bile odlichni. Negovoto semejstvo izvestuva deka negoviot govoren Grchki jazik bil podobar od mnogumina koi go zboruvale majchin Grchki jazik. Toj, isto taka, bil pismen na Makedonski jazik koristejkji ja Makedonskata Latinica (Rimska) azbuka, koja ja nauchil podocna vo zhivotot i vo koja ja napishal ovaa kniga. Vo tekot na dolgite godini pominati vo Avstralija, toj stana i kompetenten na Angliski jazik.

Vo seloto Katin bil terzia i pravel raznovidna mashka i zhenska obleka. Toj pomina tri godini vo Grchkata vojska. Stana kodjobashija - gradonachalnik/ pretsedatel - na seloto. Vo vreme koga hranata bila nedovolna, toj i napishal pismo na Grchkata kralica Frederika za strashnata sostojba.

Katin se preseli vo Avstralija vo 1954 godina. Zhiveel vo Pert shest meseci kade rabotel vo fabrika za chelik. Potoa se preselil vo Melburn i rabotel mnogu godini vo fabrikata za chokoladi i slatki, MacRobertson. Potoa rabotel vo bezbednost vo gradot za rudarskata kompanija Rio Tinto.

Ovaa kniga e napishana kon krajot na 1990-tite, nekolku godini po negovoto penzioniranje. Katin reche deka negovata prichina za pishuvanje bila da im kazhe na svoite deca i vnuci za nivnite koreni, od kade poteknuval nivniot tatko i dedo i za zhivotot i obichaite na nivnite predci, i zoshto toj i mnogu drugi selani od Neret i od mnogu drugi Makedonski sela i gradovi vo Grcija ja napushtile svojata tatkovina i doshle vo dalechnata Avstralija.

Za Ureduvanje Na Tekstot

Originalniot rakopis e napishan na govoren Neretskiot dijalekt na Makedonskiot jazik. Bidejkji zhiveel vo Grcija i poradi politikata na Grchkata vlada, avtorot nemal formalno obrazovanie na Makedonski, negoviot majchin jazik. Taka pishuvashe kako shto zboruval. Ova e prednost na knigata bidejkji negoviot govor ne e pod vlijanie na literaturniot Makedonski jazik i taka go pokazhuva lokalniot dijalekt.

No, ova mi donese nekoi ureduvachki predizvici, megju koi i toa shto vo pishaniot govor imashe mnogu zborovi zaedno i nemashe interpunkciski znaci i drugi konvencii za pishuvanje. Za da se pretvori tekstot od govor vo pishuvanje, ureduvanjeto vkluchuvashe identifikuvanje i odvojuvanje na poedinechnite zborovi, naogjanje na prirodnite rechenici, dodavanje na golemi bukvi i interpunkciski znaci, paragrafiranje na tekstot i identifikuvanje na prirodnite poglavja.

Na primer, kako matichen Makedonski govoritel so visoko znaenje, Katin spoi mnogu kratki zborovi vo govorot i taka pishuval. Ova sozdade potreba da se oddelat slozhenite zborovi vo nivnite po mali zborovi; taka na primer:

- voseloto stana vo seloto
- zanasheto stana za nasheto
- namoite stana na moite
- ininio stana i ninio
- nesamo stana ne samo
- dasakam daprava stana da sakam da prava
- zadago stana za da go
- dasigo stana da si go
- danemuga stana da ne mu ga

Ova se nekolku primeroci.

Pravopisot na Katin e mnogu dobar bidejkji negoviot pravopis e veren na negoviot izgovor. Taka, vo ureduvanje usvoiv minimalno meshanje vo pravopisot za da se zachuva lokalniot izgovor. Ovoj pristap mozhebi ostavil nekoi pravopisni greshki ili nedoslednosti, no ako e taka, tie se mali greshki za da se zachuva avtentichen Neretski glas.

Eden primer od ovaa dilema na pravopis/ izgovor e zborot naodva. Makedonskiot zbor e najde, so j za zvukot y da pravi naj-de. Namesto da go smenam pravopisot na Katin vo formalna najodva, jas ja go zadrzhav negoviot zbor, naodva.

Slichno taka, toj napisha otamo koga bukvalno ova se dva zbora, ot tamo. Iako Makedonskiot rechnik ima ottamu so istoto znachenje go ostaviv kako otamo. Toj, isto taka, napisha iotamo koga ova e bukvalno i ot tamo, i vo rechnikot e i od tamu. Vo ovoj sluchaj go smeniv iotamo vo i otamo.

Makedonskiot e bogat i ubav jazik so ogromen broj kratki zborovi od edna ili dve bukvi i eden ili dva sloga. Za mene ova sugerira deka e mnogu star jazik koj pominal niz dolg proces na skratuvanje na zborovite. Taka, kade shto e mozhno, se obidov da ja zachuvam ovaa karakteristika na jazikot.

Standardizacija

Generalno, promenite vo tekstot, gramatikata i pravopisot gi svediv na minimum, duri i tamu kade shto mozhe da ima nekoi nepravilnosti. Toa beshe zatoa shto oceniv deka zadrzhuvanjeto na govorot na avtorot i pokazhuvanjeto na varijantite na jazikot se povazhni otkolku usoglasuvanjeto so sovremeniot ili literaturniot jazikot.

Megju minimalnata standardizacija na pravopisot, nekoi primeri. Bidejkji Katin gi koristeshe i kazhish i kazhis, jas go standardizirav ova na kazhish. Avtorot gi koristel i lazhovno/ lazhovnoto i lazovno/ lazovnoto i logichno bilo da se standardiziraat so zh pravopisot na korenskiot zbor. Dodeka gi najdov lazhen, lazhna i lazhno vo rechnicite, ne mozhev da gi najdam varijantite lazhovno i lazhovnoto, nitu pak zborovi bazirani na lazovno.

Standardizacija na tekstot beshe vodena i od kolku pati avtorot gi koristi raznite varijanti. Na primer, za zborot avokat i negovite varijanti, avtorot koristel i avokat i avukat. Bidejkji toj go koristeshe avokat dva pati pochesto, jas go upotrebiv zborot avokat.

Za zborot noze avtorot upotrebi nozi, noci i notzhi. Bidejkji nodzi i negovite varijanti chesto se koristat vo Neret, jas gi upotrebiv zborovite nozi i nodzi.

Drugi zborovi se abar i aber. Katin gi upotrebuva dvata zbora. Makedonsko-Angliskiot Rechnik Rutledj koristi aber, no jas gi upotrebiv i aber i abar bidejkji Katin pochesto go koristi abar i toa mozhe da e dijalektichka upotreba.

Avtorot koristel narot namesto narod, no go koristel narodo namesto naroto za narodot. Taka upotrebiv i narot i narodo.

Isto taka, upotrebiv i od i ot bidejkji toj mnogu chesto gi koristeshe dvete formi, i toa ne samo sami, tuku i kako prefiksi.

Upotrebiv i kanbana i kambana za crkoven svonec. Vo Makedonsko Angliskiot Rechnik Routledj se koristi kambana, no Katin gi koristi dvete vo ednakov broj i ne mozham da bidam siguren deka nema dijalektichka upotreba.

Gi upotrebiv i detoto i detto. Deteto e gramatichki tochno, no detto ja pokazhuva brzinata na govorot.

Gi upotrebiv i Krpeshina i Krapeshina, bidejkji se koristea i dvata pravopisi na seloto i zaedno davaat podobro razbiranje za toa kako se razvivalo imeto.

Knigata ima brojni zaem-zborovi od Angliski i Grchki, i kombinacii na Anglisko-Makedonski i Grchko-Makedonski zborovi. Tuka imashe potreba na standardizacija. Na primer, avtorot pishuva varijantni zasnovani na komunizam i komunist, kako shto se komuniski i komuniskata, glavno so o kako prv slog. Ovie zborovi gi standardizirav so o nekolkute primeri kade shto koristeshe u, kako shto se kumuniski i kumuniskata. Toj isto taka koristeshe i o i u vo vtoriot slog i jas gi standardizirav ovie na u.

Zborovite Afstralia i Astralia bea standardizirani vo Afstralia. I dvete varijanti bea koristeni, no vtorata e od iskustvoto na avtorot vo Afstralia, dodeka Afstralia go zadrzhuva dijalektichkiot zvuk i e poblisku do Avstralija, standardniot Makedonski pravopis. Mal broj varijanti na zborovi isto taka bea standardizirani vrz osnova na Afstralia.

Chestopati zaemenite zborovi se Makedoniziraa so kombiniranje so Makedonski zbor ili nastavka. Na primer, gi zadrzhav Anglichanite, Angliskite i Ingilizite, koi site se preveduvaat kako Angliskite. Site zborovi se razbiraat, i mislam deka nema nekakva razlika vo nivnoto znachenje, pa gi upotrebiv site tri kako avtorot gi upotrebuva.

Vo nekoi sluchai gi zadrzhav Avstralijanizacii za da go pokazham procesot na jazichen prenos. Dva primeri se avtorskiot zbor theori, i pokraj postoenjeto na istiot Makedonski zbor teorija; i basoite - Angliskiot zbor 'bus' vo kombinacija so Makedonskiot mnozhinskata nastavka oite.

Avtorot imashe nekolku interesni varijanti na kratenki. Toj go koristeshe EAMTO (EAM-TO), bukvalno EAM, za Narodno Osloboditelniot Front; i ELASTO (ELAS-TO), bukvalno ELAS, za Narodnata Nacionalna Osloboditelna Armija. Jas gi standardizirav ovie na poznatite EAM i ELAS.

Prashanje vo odnos na Makedonskite zborovi koi se vekje vo Makedonskite rechnici i za Makedonizaciite na Angliskite zborovi e dali pravopisot na Katin na nekoi od ovie zborovi e dijalektichki, idiosinkratski ili netochni. Vo mnogu sluchai jas go upotrebiv negoviot originalen pravopis. Pokraj toa shto ne sakev da se izgubi nekoj dijalektichki zbor, ova beshe i zatoa shto, generalno, Katin beshe mnogu vnimatelen, negoviot rakopisen tekst beshe mnogu chitliv, na 366 stranici ima mnogu malku precrtan tekst ili promeni, imashe dobro uvo za zvukot na zborovite, i techno zboruvashe barem tri jazici.

Izgovor na Latinica

Povekjeto bukvi vo Latinica se izgovaraat kako shto se na Angliski. Varijaciite se:

a - kako vo ama
ai - kako vo aj vo ajde
c - kako vo tsar
dj - kako vo djam
dz - kako vo zvukot ds
ei - kako vo ej vo Egej
j - kako vo javnost
oi - kako vo oj vo boj
u - kako vo tuka
zh - kako vo zhiv

Interesno, avtorot pochesto ja koristi bukvata i kako vo ai, ei i oi za da zvucite aj, ej i oj. Vo ovie sluchai, da se standardizira eden tolku golem rakopis na j namesto i bi bilo ogromna rabota i mozhe da sozdade nedoslednost i mozhebi konfuzija so bukvite i zvukot dj.

Taka, kade shto avtorot ja koristel bukvata i namesto j, jas ja upotrebiv istite bukvi. Mislam Latinitsa bi bila podobra ako bukvata j e osloboden od negoviot neLatinski j zvuk.

Kako zakluchok, dozvolete mi da povtoram deka ova e prekrasna kniga so neshto za sekoj koj se interesira za Neret, Makedonija, Grcija, istorija, biografija i jazik. Se nadevam deka kje uzhivate vo knigata kako mene.

Viktor Bivel
Urednik

< Return to Index or Next Chapter >