Tajna Raboti

Taja godina mene me imae naznacheno da bida vo upravata na Mladinckata Organizacia. Beme tri dushi. Presedatel beshe Pandil Kimef, kasierin Tanas, brachet mi. Jaska be naznachen na pechato. Sho knigi gredea ot zglavnata uprava na mladite vo Grcia za nashto selo gredea do mene. Jaska gi dele po decata da gi chitat.

Edna vecher doidoa kai mene Aleko i Dino sho gimam spomnato ponapre. Tia bea stalno vo seloto. I mi vele "Utre treba da odish vo Lerin da zanesish edni vazhni knigi do partiata vo Lerin." Nemozhe da mu otkazha oti togai ne mozheshe da rechish ne oda.

Mi kazae deka da oda. Mi rekoe "Ke odish deka e gimnaziata vo Lerin i karshi gimnaziata preku rekata ima edna kukia. Vratata mu e bojosana so sina boja. Ke ropnish tamo i ke opitash za Kosta. Maika mu i sestra mu znae zasho si oden akuto Kosta ne gi e doma."

Ovoa beshe deteto sho rabotashe vo Germanckoto frurarhio, taka se veleshe na Grckio ezik, frurarhio, deka beshe zglavnio stap na Germanckata voiska. Ama toa beshe vlezeno tamo manata. Gi saka Germanci ama toi davashe dokumenti na partizanite sho stava vo grado, i deka se gode da odat, toa gi pushvashe sati aberi vo nashto selo za Germancite.

Koga mi rekoa za da oda vo Lerin da ga sfrsha ovaja vazhna rabota nogu se sakaldisa. Sanosh ne zaspa. Se misle ka ke oda aku me fatat Germanci. Odma ke me ubie. Edna godina ime sho be zhenet. Zhenata mi beshe trudna ot pet meseci. Se misle ka ke ga ostava? Sanosh tia gi misle i nemozhe nitu edna minuta da zaspa.

Isto taka i zhenata mi se misleshe i taja nemozheshe da zaspi. I miveli "I jaska ke doida so tebe. Aku ne fate neka ne ubie jobata."

Staname ranoto. Otidome na edna niva sho imame sadeno planuchki. Togai imae pochnato da ftasfe. Sobrame edna koshnica i trgname za Lerin, i srceto ni bieshe ku na nekoi zaek. Stigname vo Lerin. Plno beshe so voina Germancka. Nikoi ne ne opita deka odime i ot deka sne. Aku nemashe nekoi da te nashpioni Germanci ne davae nogu vnimanie.

Stigname so zhenata kai Lerinckata gimnazia. Se ispulime karshi gimnaziata koshcho ni kazae Aleko i Dino. Ga vidome kukiata so sinata boja i pret vratata edna chupa meteshe. Go pominame mosto i doblizame do chupata deka meteshe.

Ga opitame "Dali zhivi Kosta tuka?" I ni veli "Vlegvate vo natre. Sega ke si doidi Kosta." Sestra mu na Kosta beshe togash armasana i armasniko mu beshe nogu Germanofil. A taja so brat mu se pravea manata oti i tia se Germanofili ama ot druga strana rabotae so partiata protif Germanci.

Vlegome vo natre i po malu vreme stigna brat mu na chupata. Mu gi dadome knigite i odma poftorno izleze nadvor da se stani so liderite na partiata i ni reche da go pochekame.

Po malu vreme mu doide armasniko na chupata i taja mu veli "Kosta mu poracha planuchki da mu donese, i go cheke da si doidi." Brat mu rabotashe vo eden dukian sho pravea blagi i armasniko si veleshe oti planuchkite gi saka da pravi blago.

A planuchkite zhenata gimashe za brat mu, Trajan. Beshe na spitalieto. Beshe udren vo nogata ot kurshum. Igrae so decata i naidoa merki plni so barut i go praznea baruto i Trajan ga chukashe edna merka za da mu go izvadi kurshumo i ga chukashe so kamen na nogata i taja ispuka i kurshumo mu ga predupi nogata. I bea slezeni so maika mu vo Lerin za da se lekva.

Armasniko na chupata ne posedi nogu tamo. Misla imashe chelarnica, krpeshe cheli. Se napi edno kafe i odma otide da rabota.

I zhenata mi ga ze koshnicata so planuchkite i otide da go vidi brat mu. Jaska cheke tamo duri da se vrati zhenata mi i detto deka beshe odeno. Se vrati zhenata mi. I po malu vreme stigna i Kosta so drugi knigi da gi zemime naza i da mu gi dadime vo seloto na Dino i na Aleko, i tia otamo da gi pushche vo Bapchor.

I ni veli sega "Jaska ke oda pred vas so baisiko stotina metra i vie ke gredite po mene da ve izvada nadvor ot grado." Ni veli "Do deka be vo Germanckoto frurarhio nemashe nikakva potera. Ama ot koa izbega otamo mozhi da se sluchi neshcho i da go ime obikoleno grado. I zatoa ke oda pred vas so baisiko da vida sho stave."

Kinisame po nego pokrai rekata i na pato go stretname Apostoli, pobratimo sho mi beshe na sfadbata. I mi veli "Pulite ubavo. Chuvate se. Ne slegvate vo grado oti je losho ot Germanci." Mozhi i da razbra zasho slegome vo grado. Nie mu velime "Doidome da go vime Trajan na spitalieto." Koga govoreme so Apostoli, deteto sho odeshe pred nas potzastana i ne pocheka. Koga sfrshime muabeto so Apostoli trgname poftorno da si gredime za vo seloto.

Koga stigname kai crkvata Sfeti Giorgi tamo imashe Grcki korofilaci sho chuvae visokoto na kanbaniloto. I togash slushname glas otkai kanbaniloto da vika po mene da zastana. I nas so zhenata ni zamrzna krfta. Si rekome do tuka beshe ne fatia. Pochname da se tresime ot stra.

Zastaname tamo. Izlegva ot kanbaniloto eden korofilak, koito toi imashe sluzheno vo Neret i beshe ot seloto Nestram, Kosturckata okolia. Imeto mu beshe Mihali. Koga go vidu mi doide malu dusha.

Deteto sho odeshe pred nas koga chu i toi sho vike po mene odma zastana i se vrati naza. I toi se uplashi da ne ne obare i ni gi fate knigite. I me opita 'Sho stave?" I koga go vidu Mihali korofilako da gredi pri mene mu vela "Ne se plashi. Voi e poznat. Ima sluzeno vo Neretckata policia."

Me opita zasho slegu vo grado? Mu kaza za shura mi Trajan sho se namerva vo spitalieto i doidome so zhenata da go vime. I mi veli "Te zastana da mu rechish na Vasil Divitkof da mi pushchi nekoa koshnica planuchki." Se pomuabetime malu i pak trgname da si gredime za vo seloto.

Koga izlegome nadvor ot grado megu Nevoleni i Lerin i detto sho odeshe pred nas zastana, ze me ot raka i ni veli "Aite, so zdravie. Otuka onaka nema da se plashite. Pozdravite go Aleko i Dino." I se vrati naza vo grado.

Koga izlegome nadvor ot grado ni doide malu dusha oti kurtulime. Stigname vo seloto i jaska odma otidu mu gi zanesu knigite na Aleko i na Dino. I tia pushchie druk da gi zanesi tia knigi sho bea da ode vo Bapchor na zglavnio shtap.

Posle nekoku vreme edna Nedelina go pula vo Neret imashe doideno Kosta, sho be kai nego da mu gi zanesa knigite, so nashio selanin Pandil Popof, toi sho rabotashe vo bankata i preku nego gi rasipvae zlatnite liri sho gi pushvashe Anglia do partizanite.

Koga gi vidu dvata, so Kosta go opita "Kosta, sho stave?" I mi veli 'Se opikasa rabotata sho ga praveme."

Pandil Popof izleze partizan a pak za Kosta ne znam sho stana. Pandil koga otide partizan odma stana oficer zashoto imashe sluzheno za oficer koga beshe vo Grckata armia koga Grcia se bieshe so Italia.

Togash Germanci imae pochnato krs cela Grcia da gi gonat partizanite. I na edno mesto ukai Gramos Germanci go imae fateno sato mesto i Pandil puleshe da odbegni da ne se fati. So ninata cheta kinisale po nekoe dere za da izbege i koshcho odele po dereto odma izlegle na otvoreno mesto. Pandil odel napre. A tamo imashe Germanci sho chuvae i odma frlia sho mashinganite i go ubia Pandil i nekoku drugi partizani. I taka nashto selo dade druga zrtva za borbata protif Germanckio okopator.

Vo toa vreme doide vo Neret partizano Ilo Dimof Staticheneco sho zhiveshe vo Lerin i sho go imashe zeno imeto na Goce Delchef. Se stana so Neretckata partia. Beshe pushchen ot Grcite da doi vo Neret i da soberi deca za da ode partizani.

Mu imae dadeno pravo da napravi Makedoncka brigada. Oti Grcite koga vidoa sho doide Turunza vo Neret da beri partizani i da napravi Makedoncki brigada se plashea i ot Vardarcka Makedonia oti imashe dosta nini brigadi da ne se zameshat zaedno i ga barat da stani Makedonia samostoalna drzhava. I zatoa go pushchia Ilo vo Neret.

Toi mu beshe nogu veren na Grckata Komuniska Partia i mu rekoa da napravi Makedoncka brigada samo so Makedonci. I koga ke izbega Germaneco ot Grcia i ga prezemat vlasta komunisteto ke mu se dadi plno pravo na Makedoncite da bidat slobodni, da si go uchat eziko i sati drugite obichai sho si gi sluzheshe Makedonckio narot.

Se stana Ilo so sendralnio komitet na partiata i reshia da soberat partizani i da stani Makedonckata brigada. Reshia vo koa kukia se po dva mina, edenio da odi partizan, ama ne mu se isplna sumata. Zedoa i nogu sho bea po eden. Sobrae samo od nashto selo osomdese dushi.

Mene ne me zea. Me ostavia vo seloto da mu pomozhvam na striko mi Kiriaki oti go imae zeno brachet mi Tanas. Isto da mu pomozhvam po rabotite i na tetin Giorgi Stamenof, i brachet mi Mitre go imae zeno. Nie sho ostaname vo seloto ni gredeshe nogu rabota koshcho za nashite raboti taka pomozhvame i na rodninite.

Trebashe i vo seloto da bidime koga ke ni gredeshe redo i koga sakae partizanite nekade pomosh od nas zevae.

Edno vreme se zgotvia partizanite da ode da go udre Lerin. Imashe eden oficer sho beshe ot seloto Lehovo. Po nacia beshe Arnautin. Se vikashe Aminda lazhovno ime, istinckoto ime ne mu go znaeme. Zaedno so Goche reshia da ode vo Lerin. Od nas Neretci odbrae nekoku mina da odime so pravda akoto mozhat da zemat nekoi Germancki kelari (storoi) sho ime stoka. Nie da odime da tovarime so pravdata.

Ne odbrae dvaestina dushi. Ni naidoa i po edna mska. Mene mi ga dadoa edna Bogooa mska, nogu visoka. Petre Markof, pobratimo moi, go naznachia toi da ni bidi glavataro. Ni kazae edni znakoi koga ke vlezime vo grado. Akoto nekoi ni vikni "Alt" na Grcki eli "Stoi" na Makedoncki, odma da mu rechime "Aspro klisiotis", toi da ni rechi "Tri steno", i nie da mu odgovorime 'Vo borba", i toi da ni go rechi istio laf "Vo borba'. I togai da znaeme oti e nash.

Na Petre mu rekoa ako vlezime vo grado i naidime neshcho sho treba da se tovari na pravdata ke frlime svetlina so boja ugore visokoto. Mu kazae kakva boja ke bidi za da odime vo natre i kakva boja ke bidi za da se zgzime naza. Petre, siroma, gi zaboravi boite sho mu gi kazae. I koshcho nogu od nas ot stra i nie gi zaboravime sho ni velee. Jaska si me napisano lafoite i na nogu mu kazhve kak da vele akoto stretne nekoi na pato.

Partizanite trgnae ukai Derveno preku Kalugerica da go fate rido nat Lerin. A nie so mskite otidome preku seloto Krpeshina, Garvanik i slegome dolu vo Nevolckite livagie na Chetirckata reka. Tamo zastaname duri da se stemni. Koga se stemna pochnae da se bie partizanite so Germanci. Ama Germanci imae fateno dobri mesta i partizanite nemozhea da na blizhat blizu do ni.

Vlegoa natre vo grado i ga zapalia edna Neretcka kukia na Petre Dimof. Vo taja kukia bea glavnite ofici na eforiata, po Ingiliski se vika takseshion department. Ga zapalia kukiata Dimoa. Setne otidoa go zapalia steshino sho e za vozo, nie Neretci go velime Sufio Pampur. Pa toi sho odi po vodata go velime Vodnio Pampur.

Koga se bea partizanite natre vo grado nie sho chekame nadvor ot seloto Nevoleni kinisame da odime po bostanite za lubenici. Togai imae pochnato da ftasfe, alai beshe noshia nemozheme da pulime koa e ftasana. Skiname nogu zeleni, mu napravime nogu zian.

Borbata podrzhvashe vo grado. Mashinganite ne zastavae nitu edna minuta.

Po nekoku vreme posle polnosh pulime partizanite frlia ot rido sho e nat crkvata Sfeti Giorgi sfetlina visokoto, po Grckio ezik se veli fotovolida. Ga frlia sfetlinata za da bege ot grado oti za kuso vreme ke osunvashe.

Nashio rakovoditel sho ni beshe naznachen nie sho beme so pravdata Petre Markof ni veli "Aide, godi te se oti partizanite go zea grado i da odime da tovarime sho stoka ke ni dade." Toi kutri Petre gimashe zagresheno boite na sfetlinata, koa boja e za odenie i koa e za beganie. Ot stra siroma se zaboravi koshcho i nogu od nas zaboravime sho da rechime akoto nekoi ne zastani noshiata na pato. Se spremame sati so mskite i kinisame da vlezime vo Lerin.

Koga stigname na glavnio pat do rekata Nevolcka vo Nevoleni imashe Germancka voina. I koga chue vreva i trupeva ot pravdata pochnae da pluske po nas so mashinganite. Ama nie alai beme po nisko - ne ne fatvae kurshumite, biea povisoko. Tamo pokrai rekata imashe golemi fidani, vrbi i nogu drugi sadeni javka i krushi. Nogu veiki ot vrbite se krshea ot kurshumite.

Jaska slegu ot mskata sho be kachen na nega alai beshe nogu visoka. Mi beshe stra da ne me udri nekoi kurshum.

Go zeme staroto patishche sho odi za vo Lerin. Ne otidome po zglavnio pat. Koga stigname blizu do Lerin pulime partizani da grede po istio pat ukai nas i mu vele na tia sho bea od napre "Deka odite?" I Petre Markofio mu veli "Gredime za da tovarime sho ima." I tia mu vele "Ne vide sfetlinata sho ga frlie ot rido?" I toi mu veli "Ga vidu i zatoa gredime." Partizanite mu vele 'Ga vide ama ne ga razbra zasho beshe." I ni vele "Aide, vrati te se naza koku sho mozhite po brgo." I koga chume sho ni velat naza se kachime na pravdata, i koga mu dadome edna sila na mskite pochne da grabe.

Koga stigname pak na rekata poftorno Germanci pochnae da pluske po nas. Jaska so moita mska alai beshe golema koga ga pushchi da trcha gi ostavi sati drugite naza. I za kuso vreme stigna na rido Garvanik nat seloto Krpeshina. Ranoto stigname vo Neret. Nogu od nas si veleme ke naidime nekoe ralo cheli da se obueme ama nishcho ne napravime. Beme blagudarni sho ne patime neshcho. Si doidome sati zhivi i zdravi.

Sati drzhavi sho bea okopirani ot Germanckata voina narodo beshe dignat vo borba protif ni i tia pravea nogu losho na narodo. Evreite gimae sobrano ot sati drzhavi i gi nosea vo Germania. Koga gi berea mu velea oti ke gi pushchat vo Palestini i ke mu dadat da si napravat nina drzhava. I taka ne begae vo planinata so partizanite. Sedea vo gradovite i na grbo mu imae zalepeno edna krpa so Zvezdata na Davit za da gi poznavat koi se Evreicko pleme.

Ot grado Solun zea poveke ot chetiriese iliadi. I ot sati drugi gradovi vo Grcia gimae sobrano. I ot Lerin sati gi zea. Samo nekoku sho izbegae ostanae zhivi. Drugite sati gi zea vo Germania. Tamo imae furni i gi gorea poveke ot shes milioni Evrei gi izgorea. Od ni pravea gris za mashinite i za drugi raboti. Na zhenite mu ga sechea kosata i ga meshae so drugi raboti i pravea aladjinia za sekakvi plachki. I nogu od ni gi zevae dokturite i se uchea na ninite mrshi.

Mi raspravashe eden moi priatel koga beme voinici. Toi beshe ot seloto Gornichovo. Se vikashe Mihali. Vo vremeto koga imae doideno Germanci vo Grcia Mihali beshe zatvor na anglash. Imashe udreno edno dete ot ninoto selo i detto umre. I go imae zeno ot apsanata, Mihali, da rabota vo Germania. Go kladoa da rabota na furnite deka gi gorea Evreite.

I toi mi raspravashe sho mu pravea. "Gi zevae grupi, gi klavae vo edna golema odaa i tamo mu velea da se slechat goli. Mu davae po edna krpa i po eden sapun i mu velea da odat vo drugata odaa za da se izmiat. I koga ke vlegvae vo drugata odaa odma gi zatvorvae vratite i mu pushvae ges. I sati odma umirae. Setne gi otvorvae vratite. Go zapirae geso i ne zevae nas," veli Mihali. "Gi bereme krpite i sapunite i setne odeme gi krevame umrenite i gi frlame vo edni golemi furni. I tamo gi topea, bashka gi berea koskite i gi melea i pravea gnoi."

A nogu gi gorea. Imashe, veli, nogu. Umirae ot glados i ni e veli "Go raslekvame umrenio i go frlame natre vo kazanite. Beme dosta rabotnici sho ga praveme ovaja rabota. Imashe nogu odai so ges sho gi klavae Evreite vo natre. I vo sekoa edna odaa beme naznacheni koku rabotnici ke rabotame. Beme odeleni na grupi.

"Edna grupa eden den frlia eden umren so se plachki i koga vleze natre vo kazanite plachkite sho bea na nego zastanae na nekoa strana i se zaklka nekoa paipa i mashinata zastana. Ga otvoria i gi naidoa plachkite i togash gi sobrae sati argati sho rabotae na toa mesto i odma gi ubia choeko sho go frlia so se plachki. Beshe nogu raskapan i nogu merisal. I zatoa ne go slekoa ama i si ga izgubia zhivota."

I Mihali mi veli "Koga vidome nie drugite kakof da beshe toi sho umirashe go slekvame i go frlame gol vo kazano."

Koga mi gi raspravashe ovia raboti mene kosmite ot glavata mi se krevae. I se misle oti toku varvarcki narot ima po sfeto. Nogu varvarcki raboti stanae po sati okopirani drzhavi ama poveke vo Rusia. Nogu Ruski narot zagina, koshcho pisat statistikite. Zaginae okolo dvaese milioni Ruski narot.

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret