Golemi Krivini Vo Seloto

Puleme i golemi krivini sho stavae vo seloto ot nashte shpioni i ot Grckoto pravitelsfo sho mu imashe dadeno pravo na tia sho chekae da doidi Bogaria i na tia sho go kinea Grckoto zname i go krevae Bogarckoto. Na ni mu imae dadeno pravo tia da povelvat pak vo seloto. A nie sho beme toku godini voinici i sluzheme za kralo Pavle i za kralicata Frederiki nemame nikakvo pravo.

Gi pule ovia krivini i nogu se sakaldisfe oti tatko mi me zaboravi i me ostavi da trgam toku maka. A koga begashe za Afstralia mi veleshe za kuso vreme ke te zema i tebe vo Afstralia.

Mu pushchi jaska edno pismo na badjanak mi Mitre Kirkof ot Lagen aku saka toi da mi napravi knigi da doida vo Afstralia. Mi napravi knigi ama mi veli nemam pari da ti plata za pato. Togash jaska mu pushchi pismo na zeto Stoiche Stoichef, mazhot mu na bracheda mi Cila, kerka mu na striko Kiriaki. I mi vrnae naza oti ke mi plate tia za pato. Ama knigite sho mi gimashe napraveno badjanako zaginae. Ne mi doide permit ot Afstralckoto konsolato.

I taka si ostana jaska vo seloto da trgam golema maka. Da gi pula i krivinite sho stavae vo seloto ama nemozhe i sho da prava.

Raboti nemashe. Planuchki sademe, tragofcite ni gi zevae zabadia berikiaterse.

Togash izlegoa edni da go berat tucho i bakaro. I togash imashe nogu merki ostanati po mezdrata ot askero i ot partizanite. Gi bereme i gi prodavame po shes iliadi okata. Jaska mu be otgovoren vo seloto na toi sho gi kupvashe i moite sho gi bere mi gi platvashe po sedom iliadi okata.

Vo nashto mesto i vo Bapchorckio sinor imashe nogu tuch ot giuliniata sho bea pukani po celata okolia, okolu Neret, na Vicho i vo Bapchorckoto mesto. Tamo deka puknuvashe giuleto ostavashe edno parche ot tuch, bronze sho go vele Ingilizite. I toa parche tezheshe poluina oka. I so nego mozheshe da kupish togash tri oki zhito.

I narodo imashe kinisato, zheni i mazhi, da bare merki i deka imashe giulinia pukani. Askero imashe frleno nogu giulinia vo nashata planina, vo Ornicata i vo Smoro.

Jaska ode da bera merki i giulinia zaedno so Trpcheite deca Laze i Pandil. Eden den imame odeno so Pandil vo Smoro i tamo naidome nogu dupki ot topoite sho imae frlano po partizanite. I toi den jaska sobra chetiriese oki tuch.

Ama beshe nogu strashno ot ubivanie oti na nogu mesta imashe narki kladeni ot partizanite. Nogu lugie se ubia. Eden Turianec, tamo deka kopashe da go izvadi giuleto dea beshe puknato, na toa mesto imashe narka vo zemi, ga stapna i se otepa. I nogu drugi zaginae ot drugi sela.

Sati planini i sati ridovi okolu Vicho i po sata zapadna Makedonia bea izorani ot topovite. Slushame sho se tepe ama pak odeme da barame. Parata e klnata. Si ga davame zhivota za pari. Ama nemashe i sho da pravime. Beme siromasi.

Nemashe raboti da odish da strabotash. Nemashe i koi da ni pushchi nekoa para ot stransfo. I taka beme prinudeni i vo ogno da vlezime za para.

Taja godina vo Neret go imae naznacheno za presedatel Pavle Kiriakof oti Vane Shabailef se imashe ostaveno ot presedatel. I preze Pavle. Beshe nogu gnasen. Satio narot se plasheshe ot nego.

Nie aku beme rodninie ne pizmeshe oti brat mi Vasil se pushchi ot zatvoro bes da mu dadi pari. Sho da gredeshe nekoi pomosh ot drzhavata za selanite, na nas ne sakashe da ni dadi. Nie sho beme voinici drzhavata ni dade po malu pari. Na drukio narot za imanieto mu dadoa po malu zhito.

Maika imashe nekoku glavi imanie i ne ga imashe pisano da zemi. Mu reku jaska "Zasho ne sakash da ga pishish maika mi da zemi i taja zhito ku drugite sho zeve?" I mi veli "Nema da zemi oti vo edna kukia zhivite i vie zete pari ot drzhavata."

Jas mu vela "Maika mi e bashka familia." Udri na masata so rakata i mi veli "Vie nema da zemite." I jaska mu vela "Dobro ama voa ke go platish eden den." I otogai se zeme nogu na pizma i mu bare stresfo da go fata na nekoa krivina i da go suda.

Togash doide za seloto da se dava jadovishche, sheker, oris, brashno i nogu drugi raboti. I toi mu go dade zairieto da go deli Velo Nikolof vo Lerin. Tamo Velo imashe dukian i so Velo bea udisani da mu drzhe na sekoe zairie sho go delea po dvaese i pet dramoi na okata za fira.

Otidome vo Lerin da go zemime. Jaska otidu zaedno so brachet mi Tanas Katin i so Pandil Krstof. Go zeme zairieto i zlegome nadvor ot dukiano. I Tanas ni veli "Oti ni dave po kuso?" Misla drzhavata mu dava nekoku na stoto za firata. I togash jaska mu vela "Aide da odime da opitame na glavnio ofic odeka go dave zairieto za selata."

Otidome, opitame na ofico i direktoro ni veli "Nie mu davame dvaese na stoto za firata." I ka mu kazame sho ni drzhe i za fira i togash toi telefoni na policiata vo Lerin. I doidoa dva policmani. Ne opitae dali e istina taka i nie mu velime "Elate so nas i ke vite sho stava."

Doidoa so nas do dukiano na Velo. I koga izlegvashe edna nasha Neretka ot natre ot dukiano ga zastanae, mu go zee zaireto, i otidoa vo natre, go trgae na palanzata i vidoa sho mu dave kuso na narodo. I odma mu rekoa na Velo da go zatvori dukiano. I nas trite ne zee naza, isplnae knigi i mu napravia sut.

Ama Pavle se otbrani, mu veli jaska ne znae sho pravi Velo, i taka go otsudia Velo da lezhi zatvor za tri godini. Ama plati i ne lezhi zatvor. Mozhi Pavle da gi plati ot selckite pari? Nie odeme nego da go piknime zatvor oti nogu glava imashe krenato. Bea udisani so golemio na policiata i sho sakae toa pravea.

I taka na nashio narot mu beshe nogu teshko da puli takvi krivini i da ne mozhi da si go naidi pravoto. I zatoa pulea kak da mozhat da pobegnat otamo.

Astinomo pochna da pravi edno malo crkvence vo seloto nat stret selo za pato deka odi na skolieto. Gi zevashe lugieto tia sho bea zatvor i gi rabotashe zabadia. Go napravi crkveto i go krsti Sfeti Giorgi. Klade nekoku sfetici vo natre. Napravi edna dupka na djamo za narodo deka da gi klava parite. Klade i kluch. Napravi i mesto deka da go klave masloto tia sho sake da podare.

I nashio narot koshcho verva nogu sekoa nedela se plneshe crkvenceto na Sfeti Giorgi so maslo i so pari.

Vo toa vreme nekoisi mozhi da javi dolu na policiata vo Lerin sho stava vo Neret i astinomo go pushchia vo Prespata.

Doide druk vo seloto, pogolem ot nego i po razbran. Ama selckite shpioni pak se ovritie okolu nofio astinom.

Oti togash shpionsfoto rabotashe po sekade. Naigolemite Bogarashi sho bea stanae naidobrite Grkomani. I od ni astinomo trebashe da se opita za sekoi eden vo seloto kogato doide nofio astinom vo Neret pret da izbega drukio.

Togash brat mi Vasil se armasfashe za Evdokia Kirkoa, na Pandil Kirkof kerka. Kirkoite gi vikae i Jankazoi. Armaso stavashe vo Kirkoite. Na vecherta koga doide dvanaese saato pulime ropa eden na vratata. Otvorime da vidime koi e sho ropa toku zabavno. I go pulime astinomo Panajoti zaedno so Pavle Kiriakof i nekoku pushkari zaedno so ni.

I ni velat "Nema da si odite doma posle dvanaese saato oti e zabraneto." Bea naluteni oti ne gi pokanime i nif na armaso da jadat i da piat koshcho bea ucheni da gi kanat po svadbite i po armasite. I nie mu velime "Nemozhi da ne zapri nikoi oti nie ne pravime neshcho losho." I ni veli astinomo i Pavle "Nie zapovedvame. Nema nikoi od vas da izlezi nadvor voi saat."

I togash jaska mu vela na brachet mi Tanas Katin da odi da go vidi nofio astinom sho beshe togash doiden vo seloto. I Tanas mu veli na Panajoti i na Pavle "Ke oda da go vida nofio astinom i ako me zaprite utre ke oda vo Lerin na zglavnata policia i ke mu kazha sho stava so vas tuka vo nashto selo."

Ka chue sho mu reche, ne go sprechia. Otide Tanas do nofio astinom i mu raspravi oti sake da ne sprechat da ne si odime po doma, da si odime na utroto; se naluteni oti ne gi pokanime da doidat i tia na armaso za da jade i da pie koshcho bea ucheni da odat po drugi armasi sho stavae vo seloto. Imeto na nofio astinom se veleshe Janis Kalergis.

Koga mu raspravi Tanas zasho sake da ne zatvore cela vecher da ne mozhime da si odime po doma i togash Kalergi mu veli "Ke ti dada edno pismo da mu go dadish na Panajoti. I nemozhi nikoi da ve sprechi. Mozhite da sedite do koga sakate. Jaska vi go davam pravoto koga sakate togash mozhite da si odite."

Mu go donese pismoto Tanas i mu go dade na Panajoti. I koga go otpea sho mu pisheshe, pocrvena ku piperka istana. Zaedno so Pavle i so drugite pushkari izbegae otamo.

Ne mu go napravime kefo koshcho tia sakae i koshcho bea ucheni da gi kanat po svadbite i po armasite. Imae stanato vo nashto selo ku nekoi Turcki pasha, sati da mu ga vede glavata niska. Ne pizmea ot ponapre i sega ka stana taka so armaso na Vasil pizmata mu stana pogolema.

Taja godina ke stavae slobodni izbori vo Grcia, narodo da glasa slobodno i da otberi novi prestavnici za Grckio parlament. Oti do togash ne stavae slobodno izbori. Narodo go plashea i go navrtvae da glasi deka sakae tia sho bea vo pravitelsfoto. Sati shpionite i kriminalcite sho bea zaedno so Germancite tia bea vlezeni vo sati vazhnite raboti na drzhavata. Dimokrackio narot lezheshe vo apsanite i vo Makroniso, i poveketo beshe ubien po planinite i ot voinichkite sudoi.

Togash nogu Dimokracki Partii sho bea vo Grcia se zameshae zaedno, napravia koalicia, i slegoa zaednichki da gi glasi narodo.

Togash vo nashto selo Neretckite shpioni odea po kukite i mu velea na lugieto da ne gi glase Dimokrateto oti ako dobiat Dimokrateto poftorno ke se naplnuvale planinite so partizani. Eden starec ot nashta mala, Mitre Eftof, predi da odi da glasi doide kai mene i me opita deka e podobro da glasi na koa partia. I jaska mu vela "Da glasish na Dimokrackata Partia."

I togash mi veli "Snoshchi doide vu mene Pavle Kiriakof i mi go dade voa knizheto, i mi veli da gi glasime via kandidati oti ako dobiat drugite sho se Dimokrati ke se naplnuvale planinite poftorno so partizani. I jaska ne gi sakam partizanite oti mi go ubia vnuk mi, Giorgi."

Jaska mu vela "Pavle, te lazhi. Ako dobie ninata partia togash mozhi da se naplne poftorno planinite so partizani."

Takvi shpionsfa stavae ne samo vo nashto selo toku i po cela Grcia.

Ot Dimokrackata Partia beshe naznachen za lider generalo Nikolaos Plastiras. Desnite partii ne go sakae Plastira. Naipoveke ne go sakashe carckata partia na kralo Pavle. Oti Plastira koga beshe pomal oficer koga Grcia se bieshe so Turckata drzhava vo Mala Azia toi beshe tamo na bojo.

Togash Grcia ga upraliavashe carckata partia. Anglia i Francia mu pomozhvae na Grcia so oruzhie i so hrana. Grckata voina ga imashe zeno golem del na Mala Azia i Anglia zaedno so Francia mu rekoa na Grckio parlament da zastanat, da ne se biat oshche, da zastane do tamo i da gi klade granicite.

Grckio parlament ne poslusha sho mu velea Anglichanite i Francuzite da zastane, da ne se bie oshche. Grcite sakae da ga zemat cela Turcia. I togash ka vide Anglia i Francia oti Grcite ne slushe sho mu vele, odma mu go sekoa pomosho sho mu pomozhvae na Grcia i pochnae da mu pomozhve na Turcia. I Turcite zea sila. Go ze rakovolsfoto na Turckata voina Kemal Atatur. I Grcite pochnae da otstapve. Stana golema katastrofa na Grckata voina i na celo Grcko naselenie sho zhiveshe vo Mala Azia.

I togash Plastira organizira revolucia so drugi oficeri. I doidoa vo Athina, gi fatia sati ministeri sho bea vo parlamento, go preze voinata, parlamento i sati ministeri gi pominae na voinichki sut. I shes ministeri gi otsudia na smrt i gi ubia oti tia bee vinovni za cela katastrofa sho stana vo Azia.

Plastira beshe lidero na taja revolucia i zatoa ka vidoa sega sho odi za presedatel vo Grcia ne go sakae i pulea so sho se mozhi da go sprechat da ne gi dobie izborite. So celite propagandi sho gi pravea po selata narodo da ne glasi za na Plastira partiata, koga stanae izborite dobi na Plastira partiata vo nashto selo. Glasae selata Lagen i Krpeshina i nashto selo osomdese na stoto dobi Dimokrackata Partia.

Plastira stana presedatel i pochna so po dimokracko rakovolsvo da rabota vo drzhavata. Koga vleze pedesta i prva godina doide zapovet da stane izbori po selata i po gradovite narodo da glasi i da si otberi samio selcka uprava vo sekoe selo i vo sekoi grat. Oti do togash upravite po selata gi klavashe nachalniko sho beshe vo sekoi grat. Nomarhi se veleshe na Grckio ezik. Toi koi go sakashe nego go klavashe. Izborite ke stavae proleta i ot prf Iuli ke prezevae novite upravi.

Naukome vo nashto selo oti Pavle Kiriakof beshe naznachen da bidi poliak na planinata i da se platva ot seloto po chetiri stotini iliadi drahmii meseco. Ka beshe presedatel vo seloto ga navrti upravata sho bea togash so nego da potpishat i da go naznachat za poliak. Gi pushchia knigite vo grado na nachalniko i na glavnio ofic sho e za planinata i mu se pozvoli da bidi poliak na planinata. Oti toi beshe poliak predi da vlezi Germanckata voina vo Grcia.

Beshe dosta godini i sega odeshe poftorno da mu se fatat i prvnite godini da sluzhi oshche nekoku godini i setne da vlezi vo pensia. I nashto selo da go platva za cela zhivot. Ka preze Plastira za presedatel vo Grcia zapovedi novite upravi sho ke gi glasa narodo tia da reshat sati poliaci ka ke se platve. Oti ponapre se platvae ot drzhavata i sega ke si gi platve selata.

Koga vidu jaska sho ke stave izbori po selata za novi upravi se staname so eden moi pobratim Pandil Krstof i reshime da naidime oshche drugi tri mina da napravime nasha grupa. Po Grcki se veli sindiazmos.

I mu vela na Pandil akoto gi dobieme izborite da znaesh prvoto sho ke go napravime Pavle da go isterame akoto saka da bidi poliak oti go imashe izgoreno seloto ponapre koga beshe poliak. Samo sudoi mu praveshe na narodo. Ne gi ostavashe nitu edno drvo da posechat. I sega sho e presedatel mu zeva pari na narodo tia sho se sudat i mu veli ako ne mu dade pari ke go ubie toi sho se sudi koshcho stana so Tanas Spirof.

Pandil se soglasi so mene i reshime da go zemime so nas vo timo i brachet mi Tanas Katin. Pandil go opita Pavle Kalin dali saka i toi da doidi za kandidat vo nashio tim. Jaska go opita eden ot nashta mala, Laze Slifkin, i toi mi reche dobro da doida ama ne znam pismo. I jaska mu vela "Ne se gaili za toa. Nema da potpishish na nikakva kniga akoto ne go vish mojo potpis." I taka go napravime timo.

Imashe drugi dva timoi napraveni vo seloto. Eden imashe napraveno Pavle Kiriakof zaedno so Vane Shabailef i so nekoku drugi nashi selani. Drukio tim go imashe napraveno Mitre Popof.

Imashe zapovet ot drzhavata sekoi eden ot timoite da ima po bashka ime. Pavle Kiriakof na ninio tim mu go imashe kladeno imeto na Pavlo Mela, na Grckio oficer sho beshe doiden vo Makedonia posle zagubvanieto na Ilindenckoto vastanie i da se bori protif Makedonckite voivodi. I Pavle da se pokazhi oti e golem Grkoman mu go klade imeto na Pavlo Mela.

Mitre Popof na ninio tim mu klade ime Proodo po Grcki, po Makedoncki se veli Napredok. Nie reshime na nashio tim da mu go kladime imeto na Veliki Aleksandri, po Grcki Megas Aleksandros, caro Makedoncki sho go imashe rashireno imeto Makedoncko po celio svet.

Otidu eden den vo kafeneto i gi naidu tamo sati tia sho se godea za kandidati. So ni beshe i astinomo i govorea za iminiata na timoite. I togash astinomo me opitva sho ime ke mu kladime na nashio tim. Jas mu vela "Oshche nemame resheno sho ime da mu kladime." I toi mi veli "Klaite go imeto na crkvata Bogoroica." I togash mu vela "Si mislime da go kladime imeto na Mega Aleksandro i na glasachkite knizhinia na gornio krai da mu ga kladime glavata na Aleksandro."

Koga mu reku taka ne beshe nogu blagudaren so toa ime. Mu stoeshe ku nogu patriocko. Oti Grcite ot edna strana vele oti Aleksander da e Grk a ot druga strana mu ostava teshko ako mu rechish oti e Makedonec. Gi pushchime da se pechate glasachkite knigi vo Lerin ama ni rekoa na pechatnicata aku sakame da ga kladime glavata slikana na Aleksander ke ni koshta nogu pari. I taka samo imeto mu go imame pisano na glasachkite knigi.

Doide deno sho beshe za da stanat izborite po sati sela. Vo nashto selo beshe doiden eden sudia ot grado Seres ot istochna Makedonia sho ke gi praveshe izborite. I po sati drugi sela imashe pushcheno drzhavata takvi lugie za da pulat izborite da stanat slobodno i po zakonckio nachin. Imashe kladeni lugie i ot selata sho bea naznacheni ot drzhavata zaedno so sudiata da pulat da stane izborite koshcho veli drzhavnio zakon.

Eden den predi izborite nogu ot Neretci odea po kukite da mu vele na lugieto da ne ne glase nas toku da go glase timo na Pavle Kiriakof. Ama nashte Neretci Pavle ne go sakae oti go znaea kakof beshe i ot koga mu napravime sut na Velo Nikolof i na nego zasho mu davae kuso ot zairieto sho go davae vo dukiano na Velo.

Celi Neretci ostanae togash nogu blagudarni za toa sho go napravime. I nogu ni velea udrite na tia mrsnite oti nie drugite nemozhime da pregorime a vie sho bete voinici mozhite da govorite ka sakate. Nie znaeme sho ke gi dobieme izborite vo seloto ako beme poveketo mladi.

Stanae izborite i na vecherta se otvori boksata za da gi broe glasovite. Komisiata sho beshe naznachena ot drzhavata zaedno so sudiata pochnae da gi broe. Poiketo glasoi bea za nashio tim. Na pedesto knizhinia sho gi otvorvashe komisiata samo edno eli dve izlegvashe za na Pavle timo. Koga se otvori boksata sati beme tamo nie sho beme kandidati.

Koga vidoa oti nashio tim odi za napre pochna Pavle i Vane Shabailef da vele nema da gi ostavime da ne povelve Bogarashite. Vo seloto ne pravea sati nas za Bogari ako nie chetiri godini se boreme za Grcia i Pavle Kalin sho beshe vo nashio tim si ga imashe izgubeno ednata noga na bojo koga stavashe vo Albania protif Talianite.

Koga do sfrshi broanieto na glasovite i togash sudiata kaza timo na Mega Aleksandro ima chetiri stotini i sheese i eden glasoi. Timo Proodo na Mitre Popof ima sedomdese i osom glasoi. Timo na Pavle Kiriakof Pavlo Mela ima samo dvaese i chetiri glasoi.

I togash pochnae da se shushke i da govore sekak za nas. I togash ka gi vide sudiata umiazeni i da govorat za nas mu veli "Sho vi ostava toku chudno sho dobi Mega Aleksandro? Toi go ze celio sfet. Stigna do India. I sega edno Neret ne ke mozhi da go dobie?"

Toa mu go veleshe na peza oti puleshe i slushashe sho govorat za nas. I tia mu otgovoria "Ke ga vime vaja rabota."

Utre denta otidoa vo Lerin da poplachat na nomarhi i na drugi mesta za da ne sprechat da ne prezemime nie vo seloto. Si doide Vane Shabailef i Pavle ot Lerin i mu vele na nogu nashi selani oti ne ke ne ostavat da prezemime da go upraliavame seloto oti poiketo ot nashio tim bile Blgaromani. Naipoveke vikae za Pandil Krstof.

Vo Nedelata stavae izborite. Vo Panadelniko imae odeno vo grado da poplachat. Vo Stredata jaska otidu vo Lerin. Ime moja rabota i tamo me naide eden nash Neretec Petre Cuculof. Toi zhiveshe vo seloto Nevoleni.

Ka me vide i mi veli "Nogu ubavo mu napravite na nashte shpioni za da razbere oti nemozhe samo tia da povelve vo seloto. Narodo ne gi saka." I Petre beshe nekoku godini zatvor i zatoa i toi gi mrazeshe i ne gi sakashe.
I togash jaska mu raspravi na Petre sho vele za nas, oti ke ne otkazhe i nemozhime da upraliavame nie vo seloto. I togash Petre mi veli "Ka mozhi da stani toa koga narodo ve glasa vas?" I mi veli "Ela po mene. Ke odime da opitame na eden moi priatel avokat."

Avokato se vikashe Theoharidi i beshe prestavnik vo parlamento za Lerinckata okolia. Otidome kai nego i Petre mu raspravi sho mu reku jaska. I togash Theoharidi mi veli na mene "Ka mozhi toa neshcho da stani koga narodo vas ve glasa?" I jaska mu vela "Taka govorat vo seloto oti sni bile Bogaromani i nemame nikakvo pravo nie da vlezime vo selckata uprava."

I togash mi veli na mene Theoharidi "Ela so mene. Ke odime da opitame na irinodiki dali mozhi nekoi da ve zapri da ne ga prezemite vie selckata uprava." Preku irinodiki trebashe da pomine sati knigi ot izborite sho stanae po selata i vo grado. Toi trebashe da gi potpishi da bide zakoncki pripoznati ot drzhavata. Irinodiki na Grckio ezik e sudia pogolem ot drugite sudii. Sati sudoi sho stave ponapre treba da pominat preku neo. Isto i koga da stave izbori, drzhavni eli selcki, toi gi potpishfashe za da bidat pripoznati preku drzhavnio zakon.

Ofico na irinodiki beshe karshi ofico na Theoharidi. Otidome tamo i Theoharidi mu raspravi zasho sne odeni da opitame. Mu veli Theoharidi na irinodiki "Dali mozhish da mi kazhish koi tim dobi vo Neret na selckite izbori?" I toi gi otvori knigite i mu veli "Vo Neret dobi timo na Mega Aleksandro."

I togash Theoharidi mu raspravi oti postarata uprava sho beshe vo seloto mu veli oti via novite nemozhat da prezemat oti bile Blgaromani. I togash irinodiki me opita "Imate pravo da glasite?" I jaska mu vela "Kako nemame? Nogu pati imame glasano koga stavae izbori za parlament." I mu vela "Jaska imam edna godina sho se pushchi ot voinik. Be chetiri godini voinik vo nailoshite godini i sega kak se mozhi jaska da bida Blgaroman?"

I togash mi veli irinodiki "Oshcho imate pravo da glasate imate pravo i da vlegvate i vie vo selckite upravi. I da ste ot natre ot Sofia oshcho imate pravo za glasanie. Imate plno pravo i da ve glasa narodo." I mi veli "Nemozhi nikoi da ve sprechi. Odi si vo seloto i kazhi mu na drugite da ne se gailat. Ot druga nedela ke ga prezemite vie selckata uprava."

Si doidu vo seloto i mu kaza na sati drugite sho mi reche irinodiki. I koga doide drugata nedela i Pavle trebashe da ni predadi na nas. Imashe zakon ot drzhavata koi ot kandidatite ima zeno poveke glasovi toi da go zemi selckio pechat. Nie Neretci go veleme selckio mur.

Laze Slifkin imashe zeno eden glas poveke ot sati nas drugite. Nekoisi imashe izbrishano eden ot kandidatite sho bea po drugite timoi i go imashe pisano imeto na Laze. I trebashe zakoncki Laze da go prezemi muro dur da napravime mitink koi od nas ke go naznachime za presedatel.

Taja nedela stavashe svadba vo nashto selo i sati beme odeni deka stavashe oroto. I togash doide Pavle. Ne vikna sati vo selckio ofic i ni veli "Da znaete predavam na vas i ot sega onaka prezevam da bida poliak na planinata." Ni ga kaza i knigata sho beshe pripoznat za poliak ot drzhavata i ni veli poprvnata uprava go naznachila da bidi poliak toku alai beshe presedatel vo seloto nemozheshe da bidi i poliak.

I ni veli oti seloto ke go platva po chetiri stotini iliadi drahmi mesechno, ama "Treba i vie da potpishite za platata." Mu go predava muro na Laze Slifkin i mu veli "Laze, sega potpishi tuka na vaja knigata za platata sho ke se platvam ot seloto."

I Laze mu veli "Pavle, jaska nemozha da potpisha pret da napravime nie mitin i da otberime koi ke prezemi za presedatel." I togash Pavle se umiazi. Nogu znaeshe sho go cheka od nas mladite.

Gi prezeme sati selckite raboti i na vecherta napravime mitin i go naznachime Tanas brachet mi za presedatel i Pandil Krstof pot presedatel. I drukio den napravime druk mitin i reshime Pavle da go papsame da ne bidi poliak. Potpisame sata uprava i ga pushchime vo Lerin do nomarhi. I pushchime i edna kniga do glavnio ofic sho beshe otgovoren za planinieto, na Grcki se veleshe dasarhio.

Chekame nogu vreme da ni otgovorat, i otgovor ne zevame nikakof. Chekame blizu shes meseci. Praveme molbi zasho ne go pripoznave nasheto reshenie i pak ne ni otgovorvae.

Nabliza da vlezi novata godina i posle novata godina ke prezevashe za presedatel Pandil Krstof i jaska pot presedatel. I togash jas mu vela na sata uprava "Elate, ke se ostavime sati zaedno. Oshcho nemozhime da izvadime eden poliak ot seloto za sho da bime uprava?"

Se soglasia sati i drukio den otidome vo Lerin vo nomarhi. Tanas go imashe i selckio mur so nego. I vlegome sati pet vo ofico na nomarhi. I Tanas go izvadi muro ot djepo i mu go klade na masata i mu veli "Nie Neretckata uprava si davame ostafka." I togash toi opitva "Zasho sakate da se ostavite?"

I Tanas mu veli "Koga ne sne sposovni nie ku selcka uprava da mozhime da kladime i da izvadime eden poliak togash ne struvame da bime uprava." I ni veli "Zasho ne go sakate?" I nie mu velime "Sato selo ne go saka. I nie treba da poshchukame i da pravime sho saka mnozhesfoto vo seloto."

I togash ni veli "Sho sakate da kladite nekoi Blgaroman za poliak?" I Tanas togai mu otgovorva i mu veli "Zasho ne vrvish i nas za Blgaromani za da sakame da kladime Blgaroman poliak?" I mu veli Tanas "Nie so brachet mi Risto nema nitu godina sho se pushchime ot voinata. Chetiri godini se boreme za Grcia. Aku beme Bogari ke beme vo Bogaria eli ke odeme partizani da se bieme protif vas. Ama nie se boreme za vas. I sega ni velish oti sakame da kladime Blgaroman poliak."

Mu kazhva i za Pavle Kalin i mu veli "Go pulish nego? Si ga izgubi nogata vo Albania da se bie za Grcia protif Talianckata voina, i sega nema nikakof ches i ne pravite sati Blgaromani?"

I togash ni veli "Da me prostite. Jaska ne sakam da recha oti vie ste Blgaromani. Odite si sega. Ne vi ga deksam ostafkata. I za brgo ke ga potpisha vashata molba za ostafkata na Pavle."

Staname, si doidome. Pavle shetashe poliak po planinata bes da se platva. Gi fatvashe lugieto, tia sho berea drva, ama ne mu praveshe sut na nikoi. Chekame dosta vreme za da ni javi nomarhi sho ke stani so Pavle. I otgovor nemashe nikakof.

Vleze novata godina, pedesta i ftora. Preze Pandil Krstof za presedatel i jaska pot presedatel. Pochname so Pandil da pushvame molbi do nomarhi dali ke go pripoznae reshenieto sho go imame pushcheno do nego za ostafkata na Pavle. Akoto ne saka da ni javi da znaeme oti e nogu stramno za nego toku vreme sho ne ni go pripoznava nasheto reshenie i ne lazhi toku vreme oti ke ni otgovori i ke ni kazhi sho ke stani.

I nema nikakof otgovor. Pochekame oshche malu vreme i ka vidome sho ne ni otgovorva mu reku na Pandil da pushchime pismo vo Athina, do presedatelo Plastira i da mu javime sho stava so nomarhi vo Lerin oti ne ne pripoznava ku selcka uprava. Chekame blizu edna godina da go prifati nasheto reshenie. I toi ne samo sho ne go priznava toku ni veli oti sakame da kladime nekoi Blgaroman za poliak. I Pavle ne sni go sakale oti bil dobor patriot ako toi ga deleshe Bogarckata chenka za nashto selo i oti stana golem shpion sega na nomarhi mu e naidoborio patriot. I nie sho si ga turvame krfta toku godini po planinieto ne ne smeta za nishcho.

Pandil kandisa da pushchime takva molba do Grckio presedatel. Mu vela na Pandil ke pushchime i edna molba do Grckata carica i toi mi veli na mene da gi napisha molbite i toi ke gi potpishi.

Napisa jaska pet takvi molbi. Pisaro sho ni beshe vo seloto gi prepisa po gramatika i pushchime edna molba do Plastira, edna do caricata, edna do ministero na Zemiodelsfoto oti poliacite pripagae na ninoto ministersfo, edna do ministero na Natrezhnite Drzhavni Raboti oti nomarhi pripagashe na ninoto ministersfo. Mu pisame sho ni reche oti sakame da kladime Bogaroman za poliak i oti ne lazhi toku vreme i ne saka da go pripoznae nasheto reshenie sho go napravime po minatata godina. Pushchime i edna molba vo Kozheni. Tamo beshe glavnio ofic sho beshe za planinieto za vo zapadna Makedonia.

Posle edna nedela pochnae da ni otgovorvat sati ministeri oti ga ze e nashata molba i za brgo vreme ke se reshi sho ke stani so nashata rabota. I po nekoku dena ni otgovori ministero sho beshe na Zemiodelsfoto i ni veli Pavle nema da bidi poliak. Mu pushchi i edna kniga do Pavle oti go papsuva ot poliak.

I togash Pavle gi zanese na sudo sati tia sho gimashe fatvano da bere drva. Zanese poveke ot pedestina dushi. Ama sudiata gi uprosti sati oti bea fateni predi nogu vreme. I mu reche sudiata "Oti ne gi donese da gi sudish togai koga gi fati da bere drva toku gi nosish toku opozde?"

Togash Pavle otide, fati eden avokat za da ne sudi nas upravata da go platime za vremeto sho sluzheshe poliak. Barashe sedom milioni drahmii. Togash vo Grcia milionite rabotae avokat. Go imashe eden nogu silen avokat sho beshe vo Lerin. Imeto mu beshe Anagnostopulo. Nie nemame pari da fatime avokat oti seloto togash nemashe selcki pari. Beshe rastureno ot bojoite. Poiketo begae za vo Afstralia.

Naidome eden avokat da go platime so drva. Go opitame koku tovari drva ke saka da mu zanesime za da doidi na sudo da ne potkrepi koga ke ne sudi Pavle. Ni pobara dvaese i pet tovari drva. Avokato se vikashe Neshkos. Mu rekome oti ke mu gi dadime drvata sho gi bara i mu rekome na nekoku nashi selani da zanesi sekoi eden po eden tovar drva do avokato. Nogu rekoa oti samite ke zanese dvaese i pet tovari samo da go nema toa kuche. Oti ni imashe porobeno ot pari sho ni zevashe i ot sudoi sho nimashe praveno koga beshe poliak pret Ftorata Svecka Voina.

I koga izleze sudo da se sudime, nekoa nedela pret sudo jaska i pisaro gi puleme bukoite sho bea ot poprvnite upravi sho reshenia imae resheno za seloto. Go prechitame buko sho beshe ot Vane Shabailef koga preze presedatel i koga zavrshi. I setne pochname da go chitame buko na Pavle Kiriakof koga preze da bidi presedatel za vo Neret. Sekoi presedatel si imashe broi na sekoe reshenie sho zevashe upravata. Pochnuvae ot edno i dodeka ke beshe presedatel ke podrzhvashe ninio broi.

Koga stigname na reshenieto broi dvaese sho beshe za Pavle oti upravata go naznachuva da bidi poliak na planinata i da se platva ot seloto po chetiri stotini iliadi drahmii mesechno potpisani sati chklenoi ot upravata i za presedatel potpisan Vane Shabailef iako Vane beshe ostaven ot presedatel poveke ot edna godina.

I koga go vidome voa neshcho so pisaro se zachudime kakva laga imashe stanato. Ga imae izlagano i drzhavata sho mu pozvoli da bidi poliak so lazhoven potpis. I koga go vidu i go prechita voa sho stana so tokava golema laga sho napravi Pavle za da vlezi poliak mi beshe nogu chudno. Ne toku za nego kokuto za cela druga uprava ka potpisae i da reshat da go kladat poliak koga toi beshe toa vreme presedatel vo seloto. Tia bea po vinovni ot Pavle oti Pavle odeshe za nin interes a tia potpisae bes da se razmislat.

Odma jaska otidu da go pobaram Pandil i da mu kazha kakva krivina naidome napravena ot Pavle vo ninite bukoi. Pandil ne beshe doma. Rabotashe vo Lopushec. Tamo zhniea so zhenata mu. Ga naidu doma kerka mu Fania i mu reku koga ke odi naza pri tatko mu da mu rechi odma da si doidi vo seloto oti e nogu vazhno.

Na vecherta Pandil si doide i odma doide vo ofico i me opita "Sho e toa toku vazhno neshcho sho me pobara da si doida?"

Mu raspravi sho stava. I togash toi go zeva buko, si odi doma, ga zeva mskata i odi za vo Lerin da go zanesi buko na avokato i da mu raspravi na avokato sho ima napraveno Pavle i so kakva laga vleze poliak.

Avokato go prechita reshenieto sho go imae potpisano sati chklenoi ot upravata i Vane Shabailef sho imashe potpisano za presedatel. I togash mu veli na Pandil "Sega ne samo sho ke go izgubi sudo Pavle, toku ke odi i zatvor so celata uprava."

Doide deno sho ke stavashe sudo. Otidome tamo. Pochna da govori Pavle da mu veli na sudiata "Jaska sluzhi blizu edna godina poliak vo Neret i selckata uprava ne saka da me plati." Ne znaeshe sho mu gimame naideno lagite. Pochna da govori ninio avokat i da ne napadina nas oti nie ne sni go sakale za poliak oti bil dobor patriotin.

Togash pochna i sudiata da vika po nas zasho ne go sakame i zasho ne go platvame?

I nashio avokat mu veli na sudiata "Gospodin Sudia, jaska ne ke govora toku koshcho govoreshe avokato na Pavle. Oti celata pravina i celata istina e pisana na ovoi buk." I odi do sudiata, mu go otvorva buko i mu veli "Prechitai go chie je voa reshenie sho e pisano na buko."

Pochna da go chita prvoto reshenie sho go imashe napraveno upravata oti Vane Shabailef se ostava ot presedatel i prezava otuka onaka Pavle Kiriakof za presedatel. I togash Pavle pochna da se tresi i da mu se menva liceto.

Sudiata pochna da gi chita sati reshenia sho gimae zevano vo vremeto koga Pavle beshe presedatel. I avokato nash mu veli na sudiata "Dvaesto reshenie koga ke go prechitash tamo e celata krivina i ke vidish so tvoite ochi zasho ne go platva upravata."

I koga pochna da go chita dvaesto reshenie i veli vo reshenieto "Jaska, Vane Shabailef, presedatel vo Neret, reshime zaedno so cela uprava i go naznachuvame Pavle Kiriakof da ni bidi poliak na planinata i da se platva ot seloto."

I togash sudiata se svesti i veli "Sho bara Vane presedatel vo toi mesec koga toi zavrshi minatata godina?"

I avokato mu veli "Eto tuka se krie celata krivina."

I togash sudiata pochna da govori nogu po inaku i ni veli "Oshcho ima stanato takva golema laga i se izlaga celoto selo i po seloto ga izlagae i drzhavata za da mu pozvoli da bidi poliak." I mu veli sudiata na Pandil "Gospodin presedatele, ke napravish sega sut i ke gi sudite sati tia sho potpisae za da go izlazhe seloto i drzhavata i sati ke ode zatvor, naipoveke Pavle sho mu go dade selckio mur na Vane Shabailef i da potpishi za presedatel. I naipoveke ke bide vinovni celi tia sho bea togai vo taja uprava."

I na Pavle mu veli "So takva golema krivina sakashe da bidish poliak vo Neret i sega go gubish sudo. Ke gi platish sati troshoci i nema da zemish nikakva plata za vremeto sho beshe lazhoven poliak vo Neret."

Avokato na Pavle odma izbega ot sudo. Pavle pozhlte ku nekoi smil. Tamo beshe i Vane Shabailef. I koga izlegvame nadvor ot sudo pochna da se moli i ni veli oti poprvnio astinom sho beshe vo Neret toi mu rekol da potpishi i nema nikoi ot selanite da znae. "Samo vie ke znaete sho ste vo selckata uprava." Astinomo i Pavle bea togash pashite vo Neret i sho sakae pravea. Ga imae navrteno celata uprava so sila da potpishi za Pavle da vlezi poliak.

Napravime mitin nie cela uprava i govoreme sho da pravime. Nogu otia sho bea so Pavle vo ninta uprava ni bea rodnini i poznati. Eden od ni mi beshe ftor brachet. Druk mi beshe pobratim. I drugite nogu poznati.

Reshime da ga zatapime rabotata oti ke odea sati zatvor i sati bea nogu siromasi i familite ke mu trgae golema siromashchia. I na Pandil mu beshe priatel astinomo koga beshe ponapre vo seloto i mozhi da si ga izgubvashe i rabotata. I zatoa ne napravime sut za da gi sudime. Ke mu gi zapustuvame kukite.

Pavle ostana nogu stramen. Zavrti trkaloto nogu. Glava imashe krenato koga go mole da ni dadi zhito za imanieto. Mi veleshe "Ne ti davam. Sho mozhish da mi pravish?" I sega padna na moite raci toi da se moli amanie.

Pak go pozhalame aku imashe napraveno toku losho vo nashto selo. Imashe lugie pushcheno po apsanite. Brat mi sakashe da go otepa koga go udri so kondako ot pushkata po glavata. Go zhalame oti beshe i so edna raka. Ama toi ne zhalashe nikoi. Koi astinom da gredeshe vo Neret na policiata toi trebashe da se dolepi do nego za da shpioni. Ne samo toi sho go praveshe voa neshcho. Imashe i nogu drugi sho ga pravea istata rabota. A Pavle nikoi ne go stigashe.

Samo eden beshe isto lesenko ku nego. Se veleshe Mitre Kirkof. Vo vremeto koga Germanckata voina beshe vo Grcia toi odeshe po kukite i mu veleshe na narodo da se pishat oti se Bogari i samo venci praveshe da ga cheka Bogaria da doidi vo nashite mesta.

I setne stana naidoborio i naiverenio na policiata vo Neret. Zaedno so Pavle tia vrzvae i tia pushvae nas drugite. Ne ne smetae za nishcho. Akoto beme vo selckata uprava astinomo od ni se opitvashe i pulea kak da ne naidat vo nekoa greshka i za da ne sudat. Presedatelo Pandil Krstof ne go sakae.

So voi nofio astinom ne para se sakae. Astinomo barashe da mu dade drva selanite za zimata. Pandil mu veleshe "Zevate pari, mozhite da si kupite." Jaska mu vele na Pandil "Ne e dobro sho neikish da mu dadime drva. Se namervame vo planincko mesto. Ima drva nashto selo." I mu vele "Ne treba da se pizmime so policiata oti i nie mozhi nekogash da padnime vo nekoa greshka. Ako sne dobri so ni mozhi i tia da ni pomozhat i koshcho padname vo greshka."

< Return to Index or Next Chapter >

Spomeni na Neret